Testni klub http://www.competitive.si/wedge_klub/index.php/Special:WEdgeHomePage MediaWiki 1.14.0 first-letter Media Special Talk User User talk Testni klub Testni klub talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk 3 4 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision ==Kaj je ideja== Ideja je predpogoj vsakega dejanja ali projekta, ki se v organizaciji izvede. Ker se brez ideje ničesar ne da izpeljati in ker lahko vsaka najmanjša in najbolj »nemogoča« ideja rodi odliče projekte je pomembno, da se nobene ideje ne zavrže, ampak da se skuša ugotoviti, ali se jo da kakorkoli uporabiti. Če se izkaže za zanimivo, se jo skuša s pomočjo sodelavcev/ aktivistov realizirati. Primer: Ideja je lahko spodbuditi študente k športnim aktivnostim- ker se veliko mladim ne ljubi udeleževati športnih dogodkov, se organizira adrenalinski vikend (rafting, cannyoning ipd.), ki jim šport približa. ==Namen in cilj== ... ==Ciljna publika== '''Ciljna publika''' je tista skupina ljudi, ki jim je projekt namenjen in za katere se pričakuje, da se bodo projekta udeležili. Pri vsaki organizaciji projekta si je poleg namena in cilja pomembno zastaviti tudi, kdo je naša ciljna publika - so to vsi študenti in dijaki, ali študenti, ki se ukvarjajo s športom, morda študenti, ki se s športom sploh ne ukvarjajo (in se, če vzamemo zgornji primer organizacije adrenalinskega vikenda, apelira na tiste študente, ki se premalo ukvarjajo s športom in se jim želi predstaviti zabavno plat gibanja), ali morda kar vsi občani,... Pomembno je predvsem, da se pri uresničevanju in nadgradnji zamisli ne pozabi, kaj je bila prvotna ideja, torej, da se vse, kar se počne, počne z določenim namenom in ima svoj cilj. Ideja naj bo rdeča nit vsakega projekta oz. česarkoli, kar se na klubu izvaja, zato je pomembno, da se je držimo vse do konca izpeljave projekta. [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 4 6 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision '''Ciljna publika''' je tista skupina ljudi, ki jim je projekt namenjen in za katere se pričakuje, da se bodo projekta udeležili. Pri vsaki organizaciji projekta si je poleg namena in cilja pomembno zastaviti tudi, kdo je naša ciljna publika - so to vsi študenti in dijaki, samo študentje, samo študentke, morda študenti, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo... V skladu z našo ciljno publiko se tudi odločamo o vsebini, kraju in terminu dogodka. [[Category:Localwiki]] 5 8 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Projektni management}} == Lokacija == Izbrati je potrebno lokacijo, kjer se bo dogodek odvil. Izbira lokacije se bo razlikovala glede na vrsto dogodka, ki ga organiziramo. Če bo to javna površina, je potrebno pridobiti ustrezna [[dovoljenje|dovoljenja]], če gre za lokal ali dvorano je potrebno pridobiti ''soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora''. == Datum/termin == Če želimo, da bo prireditev dobro obiskana moramo datum izbirati previdno. Oceniti moramo, koliko časa nam bo organizacija vsega, kar smo in kar še bomo našteli, vzela in izbrati temu primerno oddaljen datum (oz. termin, če gre za večdnevni dogodek). [[Načrtovanje projekta#Finančni plan|Finančni plan]] naj bo narejen in potrjen vsaj mesec pred dogodkom. Če gre za večjo prireditev je z organiziranjem zaželjeno začeti vsaj pol leta prej. Predvideti moramo tudi, kdaj ima naša ciljna publika največji interes in čas udeležiti se dogodka (če so naša ciljna publika člani kluba študentov in organiziramo izlet, tega nima smisla početi v času izpitov, ker takrat večina študentov ne bo imela časa za celodnevno zabavo; če je večina študentov med tednom zdoma izberimo raje vikend, ko bo večina študentov doma itd.) == Vsebina/program projekta == Najprej je potrebno uokviriti vsebino [[projekt|projekta]] (kaj vse bo projekt zajemal). Če delamo koncert, si moramo najprej narediti okvirno sliko vsebine- kakšne vrste koncert bo to (bo klasični, rockerski,...), ali bo to samo koncert ali bomo imeli v njegovem okviru še dodaten program (delavnice, nagradne igre za obiskovalce, stojnice...). Tukaj se pokaže pomembnost dobro določenega namena in cilja projekta. Če vemo, kaj želimo s projektom doseči in imamo določeno rdečo nit je program enostavneje narediti. == Pridobivanje financ == *Sredstva za izpeljavo projekta je možno pridobiti s pomočjo [[sponzorji in donatorji|sponzorjev in donatorjev]]. *Obstajajo pa tudi različni [[razpis|razpisi]], na katere lahko klub projekt prijavi in pridobi dodatna sredstva. == Promocija == Če želimo, da bo dogodek dobro obiskan, je ključnega pomena promocija. Brez nje je ves trud zaman- naredimo lahko super zadevo, ki zanima ogromno ljudi, ki bi se je z veseljem udeležili, vendar ne bo nikogar, če ljudje o dogodku ne bodo obveščeni. Zato je nujno izkoristiti čim več možnih kanalov promocije. Možne oblike promocije projekta/dogodka so: *'''Objava novice/vabila v medijih''': Če so finance, namenjene izpeljavi projekta, omejene, je najceneje objaviti novico o prihajajoči prireditvi. To storimo tako, da pošljemo medijem (radio, televizija) napoved in kratek opis prireditve in to potem objavijo, kar je brezplačno. Problem nastopi, če se mediji za manjše projekte ne menijo in o njih ničesar ne poročajo, zato je velikokrat bolj učinkovito '''oglaševanje''' dogodka: po '''radiu''', v '''tiskanih medijih''', predvsem pa po '''internetu''', ki je danes daleč najučinkovitejši medij; ne pozabimo na možnost izdelave [[spletna pasica|spletnih pasic oz. bannerjev]]. *[[plakat|Plakati]] in [[letak|letaki]]: več kot jih je, bolj kot so opazni (pa tudi pregledni!), več ljudi bo izvedelo za prihajajoči dogodek. *'''Pošiljanje vabila članom''' kluba/organizacije po elektronski pošti. == Finančni plan == Ko imamo vse zgoraj naštete točke načrtovane in poznamo vsaj okvirne stroške projekta, moramo narediti finančni plan. Finančni plan je ocena predvidenih stroškov ter izdatkov, ki so potrebni za izpeljavo projekta. Ker je finančni plan zgolj '''projekcija stroškov''' projekta, ni nujno, da se ujema s finančnim poročilom, je pa vodilo, da se mu čimbolj približa. Ker višino stroškov le predvidevamo (njihovih točnih vrednosti praviloma ne poznamo), zneske lahko zaokrožimo. Natančne zneske vnesemo v [[finančno poročilo]], ki ga naredimo, ko je projekt zaključen. Primer: pri organiziranju koncerta moramo v finančni plan vključiti vse od stroškov najema prostora, odra, ozvočenja in osvetlitve, plačila nastopajočim, honorarja delavcem do najema varnostne službe, promocije (stroški oblikovanja plakatov, tiska plakatov, plakatiranja, objave oglasa v medijih,...) itd. '''Pomembno!''' Pazi, da v plan zapišeš '''bruto zneske''' (z vštetim DDV). Neto znesek namreč predstavlja strošek brez DDV, kar pa ni dejanski strošek za klub, ki za vsako stvar plača davek. '''Primer finančnega plana''' (za koncert): {| border='1' cellpadding='1' width='500px' !Odhodki || bruto |- !Promocija |- |oblikovanje plakatov ||60 € |- |tisk plakatov||250 € |- |plakatiranje||100 € |- |oglaševanje na radiu||100 € |- !Program |- |glasbena skupina 1||200 € |- |glasbena skupina 2||800 € |- |ozvočenje in osvetlitev||550 € |- |Najem prostora||0 € |- |Najem čistilnega servisa||100 € |- !Materialni stroški |- |Grelne gobice||170 € |- |Pogostitev za glasbenike||50 € |- !Stroški dela |- |Reditelji||250 € |- |Čiščenje||100€ |- |Honorar vodja projekta||120 € |- |Honorar delavci||150 € |- |Fotograf||50€ |- |Snemalec||20€ |- |Povezovalec programa||50 € |- !Skupaj :||3.020 € |- !Prihodki |- |Sponzor x||300€ |- |Donacija||200€ |- !Skupaj:||500€ |- !Strošek za klub:||2520€ |} == Opis projekta == Opis [[projekt|projekta]] je pomemben element pri ustvarjanju in izpeljavi projekta. Je natančen opis projekta, ki ga nameravamo izpeljati; vanj je potrebno vključiti vse podrobnosti o projektu: za kakšen projekt gre, datum, ko se bo projekt izvedel, kraj, čas trajanja (za začetek prireditve se šteje čas, ko se pričnejo tonske vaje), komu je namenjen, natančno pa je treba opisati tudi program. Opis projekta običajno naredi vodja projekta. Uporabi se ga kot prilogo k določenim [[dovoljenje|vlogam za pridobitev dovoljenj]] (tistim, ki to zahtevajo) in kot oporo pri izpeljavi samega projekta. ==Prijava prireditve== V kolikor organiziramo [[javna prireditev|javno prireditev]], moramo pridobiti ustrezna dovoljenja in prireditev [[prijava javne prireditve|prijaviti]]. [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 6 10 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision [[Projekt|Projektov]] je več vrst. Lahko so kulturne ali športne prireditve, razne akcije, sklopi tečajev ali predavanj itd., za vse pa so značilni skupni elementi, potrebni za organizacijo projekta. Organiziranje projekta je kompleksen postopek, zato ga moramo, če želimo projekt kvalitetno izpeljati, najprej skrbno načrtovati in se potem posameznih faz in elementov tudi držati. Z načrtovanjem projekta, ki ga želimo izvesti, natančno določamo kdaj in kako bomo izvedli posamezno nalogo, kakšna delovna sredstva in opremo potrebujemo, koliko ljudi bomo potrebovali, koliko bo naloga stala in kje bomo dobili finančna sredstva. Načrtovanje je eden od temeljev, na katerem sloni dobra organizacija. Načrtuje se po posameznih fazah organizacije. Pri kompleksnejših projektih je priporočljivo, da si vsako fazo in časovni mejnik tudi likovno predstavimo tako, da jo narišemo na časovno premico. Tako dobimo grafično predstavo o poteku in terminih izvajanja posameznih nalog, kar je podlaga za izdelavo dobrega projektnega načrta. V nadaljevanju je načrt, v katerem so opisane vse faze, potrebne za izpeljavo projekta: #[[ideja]] #[[načrtovanje projekta]] #[[zaključek projekta]] Projektni management se razlikuje glede na [[tip projekta]], ki ga izvajamo. {{Seznam|tip projekta}} [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 7 12 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision Ključne faze organizacije [[projekt|projekta]] ('''ideja''', '''sestava in vodenje delovne skupine''' ter '''zaključek''') so si pri vseh tipih [[projekt|projektov]] bolj ali manj enake. Faza, v kateri se organiziranje glede na tip projekta najbolj razlikuje, je '''načrtovanje projekta'''. Različne [[projekt|projekte]] smo razdelili v pet skupin oz. '''tipov projektov'''. Vseh pet je spodaj naštetih, s klikom na link ''načrtovanje'' pa dobite natančnejša navodila, kako načrtovanje posameznega tipa projekta poteka. ===Koncert=== Koncert je prireditev, na kateri nastopi ena ali več glasbenih zasedb. Pri koncertu je v ospredju nastop glasbene skupine, pomembnejši dejavniki pa so priprava prizorišča, ozvočenje, oder, zaodrje, urejena dovoljenja in tonske vaje. Brez teh dejavnikov noben koncert ni izvedljiv. [[Načrtovanje koncerta]] ===Predavanje, delavnica=== Predavanje je govorno podajanje vsebinsko zaokrožene snovi z namenom izobraziti poslušalce predavanja. Najpogostejša predavanja so potopisna ali strokovne vsebine. Delavnica je neke vrste aktivnost, kjer se izvajajo ustvarjalne dejavnosti za obiskovalce delavnice. Vsebinsko so delavnice zelo različne: literarne, plesne, glasbene, likovne, gledališke, kuharske, cirkuške… Vse te delavnice imajo skupno značilnost, to je aktivno udejstvovanje obiskovalcev, cilj pa aktivno in koristno izkoriščanje prostega časa kjer se kaj naučimo ali naredimo. [[Načrtovanje predavanja, delavnice]] ===Kulturna prireditev=== Kulturna prireditev je tista prireditev, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja. Med kulturne prireditve sodijo literarni večer, razstava, proslava, koncert, gledališka predstava, plesna predstava, ipd. [[Načrtovanje kulturne prireditve]] ===Športna prireditev=== Športna prireditev je vsaka prireditev, katere osrednji namen je športno udejstvovanje vseh udeležencev prireditve. Poznamo več tipov športnih prireditev: tekmovanja (tekme, turnirji, lige), rekreativni dogodki,… [[Načrtovanje športne prireditve]] ===Izlet=== Izlet je ponavadi krajše potovanje izven domačega kraja. Izleti so lahko enodnevni, večdnevni; končna točka izleta je lahko v manjši ali večji razdalji od začetne točke. Ciljna točka je odvisna od namena izleta, lahko so to turistični ogledi kraja, izobraževalni ogledi, različne aktivnosti: kulturne, športne in ostale stvari, ki nas prepričajo da zapustimo domači kraj in se podamo na pot v drugega. [[Načrtovanje izleta]] [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 8 14 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Projektni management}} ==Evalvacija== Evalvacija je proces, v katerem se osmislijo informacije, zbrane med nadzorom izvajanja projekta ter oblikujejo zaključki in ukrepi, ki bodo koristna povratna informacija organizaciji za nadaljnje delo na obstoječih ali novih projektih in katere izkušnje se lahko uporabi za izboljšanje redne dejavnosti. Je eden izmed poglavitnih delov projekta, saj nam pomaga projekt spoznati in ugotoviti pozitivne in negativne strani projekta in ovrednotiti izpeljan projekt. Razdeljena je na dva dela: '''evalvacijo aktivnosti''' in '''evalvacijo končnih produktov/rezultatov'''. Osnova za evalvacijo so: *Definirani cilji projekta *Definirani indikatorji, s katerimi se meri, ali so bili cilji projekta doseženi *Vzpostavljen sistem nadzora izvajanja projekta, ki zagotavlja zbiranje potrebnih informacij za evalvacijo. Evalvacija poteka kot stalni proces delovanja organizacije (študentskega kluba) – predvideti jo je potrebno že v fazi načrtovanja projekta. '''Namen evalvacije''' je primerjati dejanske podatke o izvajanju projekta s tistimi iz projektnega načrta in oceniti, kako dobro se je izvajanje držalo načrtovanega glede trajanja projekta, nastalih stroškov in opravljenega dela. Za morebitna odstopanja (pozitivna/negativna) se poišče razloge. Zaključke in ugotovitve zbere vodja projekta v '''projektnem poročilu'''. Dobra evalvacija je lahko v veliko pomoč pri utemeljevanju uspešnosti projektov, katerih rezultati so manj oprijemljivi in ne predstavljajo nekega materialnega izdelka. '''Pogosta vprašanja''', s katerimi se ukvarja evalvacija: *Ali je projekt dosegel načrtovane cilje? Ali je pripeljal do želenih sprememb? Če projekt ni dosegel ciljev, zakaj ne? *Ali so projektne aktivnosti potekale, kot je bilo načrtovano? Če ne, zakaj? Kaj je delovalo dobro in kaj ne? *Katere koristne zaključke se še lahko sprejme na podlagi zbranih informacij glede poteka in organizacije projekta, sodelujočih pri izvajanju projekta? ==Projektno poročilo== Zaključek projekta nastopi ob fizičnem zaključku projekta (npr. končan ciklus koncertov, izdaja CD-ja, konec gledališke predstave, ipd.). Da se projekt dejansko zaključi, pa je potrebno narediti poročilo projekta, ga primerjati s [[projektni načrt|projektnim načrtom ]] ter ugotoviti odstopanja planiranega ter izvedenega, iz slednjega pridobiti ugotovitve ter oceniti ali je projekt bil uspešno izpeljan. To običajno stori vodja projekta. Projektno poročilo vsebuje natančen opis poteka projekta, mnenje o uspešnosti izvedbe in [[finančno poročilo|finančno poročilo]]. [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 9 16 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Tip projekta}} ==Zastavitev okvira izleta== Odločiti se moramo, kaj želimo od tega izleta, kaj želimo da ponuja, za koliko udeležencev bi bil izlet, približno koliko časa naj bi trajal in kako oddaljen bi bil cilj izleta, pomemben je seveda tudi strošek izleta . Tu lahko ena stvar pogojuje drugo. Ko se približno odločimo, kako naj bi ta izlet izgledal, se lotimo podrobnejšega načrtovanja; izberemo možne destinacije izleta, glede na to kaj ponujajo, določimo termin in trajanje izleta, preučimo možnosti prevoza, ugotovimo ali bo potrebno iskati prenočitev,… ==Izbira destinacije in ponudbe izleta== Destinacja izleta je odvisna od tega, kaj želimo na tem izletu početi. Če želimo poudarek na turističnih znamenitostih, poiščemo lokacijo, ki le te ponuja; če želimo ogled kakšne kulturne, športne ali kakšne drugačne prireditve, poiščemo kraj, kjer se te odvijajo; če želimo sodelovati pri kakšni aktivnosti, je spet potrebno poiskati primeren kraj, ki to možnost ponuja. Tudi ni nujno da je cilj izleta samo eden, lahko jih je več, ki so nekoliko oddaljeni eden od drugega, važno je le, da se medsebojno dopolnjujejo. Oddaljenost destinacije prilagajamo, glede na okvir izleta, ki smo si ga zastavili. Lahko je končna točka izleta v Sloveniji, lahko pa gremo preko meje. Če imamo destinacijo, ki je bolj oddaljena, je dobro razmisliti, kako bi lahko ponudbo izleta razširili. Na primer, da je izlet v nek oddaljen kraj, kjer se naj bi udeleženci zabavali z neko aktivnostjo. Možnost je, da po tej aktivnosti, organiziramo še turistični ogled kraja in s tem izlet popestrimo. Na ta način podaljšamo zabavni del izleta v primerjavo z časom vožnje, ki ga potrebujemo, da pridemo na ciljno točko. ==Izbira termina in trajanja izleta== Ko izberemo možno destinacijo oz. destinacije lahko začnemo razmišljati o tem, kdaj izpeljati izlet. Tu moramo upoštevati določene pogoje: * destinacijo oz. ponudbo izleta, ki določa približno obdobje ali letni čas, kdaj naj bi bil izlet (npr. če ponudba vključuje smučanje, je težko izlet izpeljati sredi poletja) * ciljne udeleženca izleta; čas izleta moramo prilagoditi tako, da bodo ljudje imeli čas, se ga udeležiti (težko je izpeljati izlet, kjer bi imeli polno udeležbo, če je sredi izpitnega obdobja; prav tako je treba nameniti pozornost drugim dogodkom, ki potekajo v tem terminu) Trajanje izleta je ponavadi odvisno od oddaljenosti destinacije. Če vožnja do ciljne točke traja več ur, je dobro da zabavni del izleta traja več dni; če bi vožnja trajala večji del, udeleženci ne bi veliko odnesli od samega izleta, ker bi bili preutrujeni in naveličani vožnje. Ena od možnosti je, poiščemo več ciljev, ki so v krajši oddaljenosti eden od drugega in da izlet razdelimo na kose – en ali dva cilj na dan. ==Izbira prevoza== Način prevoza za izlet izberemo glede na * oddaljenost destinacije * število udeležencev izleta * stroške izleta in prevoza V večini primerov imamo na voljo štiri možnosti prevoza: z avtomobilom, avtobusom, kombijem ali letalom. Pri določenih destinacijah je možnost tudi ladja. Najpogostejša izbira je ponavadi avtobus, predvsem na daljše razdalje in ob večjem številu udeležencev. Prednost avtobusnega prevoza je ta, da prevoznik zagotovi, da udeleženci pridejo varno na svoj cilj. Če imamo krajšo razdaljo in manjše število udeležencev izleta je najboljša rešitev ta, da se zbere nekaj udeležencev, ki so pripravljeni peljati na cilj z svojimi avtomobili ali pa najamemo kombi. ==Iskanje prenočitve== Če bo izlet trajal več dni, moramo za udeležence zagotoviti tudi primerno nočitev za čas izleta. Lahko se prespi enkrat ali večkrat, vedno v istem ali v različnih krajih. V ta namen poiščemo ustrezen hotel ali hostel ali drug način prenočitve, ki odgovarja našim zahtevam. Pred izletom moramo pravočasno rezervirati zadostno število postelj za naše udeležence izleta in pridobiti informacije o kakovosti prenočišča in ponudbi, ki jo dobimo za določeno ceno ter dodatni ponudbi. ==Program izleta== Ko vemo kako bo izlet potekal, sestavimo program izleta. Določimo čas prihoda in odhoda, trajanje vožnje, čas ogledov in drugih aktivnosti, ceno izleta in kaj ta cena vključuje. Za podrobnejšo predstavo je spodaj primer programa izleta: '''Novoletni izlet v Sarajevo''' ''Podrobni program izleta:'' ''29. 12. 2008'' ''Odhod izpred avtobusne postaje verjetno ob 24:00 uri. Pot nas bo vodila preko Novega mesta, Zagreba, Slavonskega Broda in Zenice do Sarajeva.'' ''30.12.2008'' ''Ob prihodu vožnja z avtobusom mimo Ali pašine džamije in krajši orientacijski avtobusni ogled mesta, nato namestitev in počitek. Popoldan vodeni ogled starega mestnega jedra z Baščaršijo, Begovo džamijo, staro in novo pravoslavno cerkvijo, židovsko sinagogo, katedralo, sahat kulo, staro mestno hišo. Obdani z burakdžinicami in čevapdžinicami, se bomo nato sprehodili mimo karavan saraya Moriča Han, Bezistana in naprej po Ferhadiji do večnega ognja. Zvečer se odpravimo na tradicionalno bošnjaško večerjo s specialitetami iz »sača«, nato pa na spoznavno zabavo v enega izmed sarajevskih klubov.'' ''31. 12. 2008'' ''Dan za fakultativni izlet po vojnem Sarajevu, ki nas bo spomnil na dogajanje v devedesteih letih prejšnjega stoletja. Z lokalnim vodnikom se bomo odpravili na nekdanje prve bojne črte, si ogledali alejo ostrostrelk, stadion Koševo, televizijsko stavbo RTV, Židovsko pokopališče, Grbavico, prerešetano naselje Dobrinja ter znameniti in famozni tunel, ki je potekal pod letališčem in je bil med vojno dolge mesece edini izhod iz mesta. Ogled muzeja Tunel in krajšega filma o obleganju Sarajeva ter krajši sprehod po znamenitem tunelu. Popoldan priprave na silvestrovanje. Novo leto bomo doživeli na glavnem trgu ali pa v enem od sarajevskih klubov.'' ''1. 1. 2009'' ''Zadnje pohajkovanje po mestu in nakupi po trgovinicah na Baščaršiji. Vsi gurmani si boste privoščili še zadnje slastne bureke in čevapčiče. Sledi sprehod do avstro-ogrske garnizije ter stare turške trdnjave, od koder je čudovit razgled na celotno mesto. Popoldan odhod iz Sarajeva in po isti poti nazaj proti Sloveniji.'' ''Cena vključuje:'' * ''2 nočitvi z zajtrkom,'' * ''prevoz s sodobnim turističnim avtobusom,'' * ''organizacijo, spremljanje/vodenje,'' * ''osnovno nezgodno zavarovanje.'' ''Stanovali bomo v hostlu Bjelave. Hostel se nahaja 15 minut vožnje od centra mesta.'' ==Promocija== Ko imamo vse podatke o izletu in program izleta lahko začnemo z promocijo. Uporabimo vse možne kanale promocije: * spletno stran * plakate * objave v medijih * obvestila poslana po e-mailu, sms-ih Ponavadi imamo pri izletih končno število prostih mest, ki je pogojeno z prevozom ali rezerviranih nočitev zato je smiselno izvajati promocijo do zapolnitve teh mest. Vsekakor pa je dobro imeti določeno rezervo, če pride do večjih odpovedi. ==Finančna konstrukcija== Kot pri vsakem drugem projektu, je treba tudi pri izletu narediti finančni načrt in pregledati možnosti pridobitve dodatnih virov financiranja izleta. Največji delež pokritja izleta seveda nosijo udeleženci sami. Možnost je, da poiščemo sponzorje, sploh če je izlet strokovna ekskurzija. Delež, ki ga vložimo v subvencijo izleta, je pa odvisen od naše odločitve. Pri konstrukciji finančnega plana moramo upoštevati vse odhodke (za prenočitev, prevoz, hrano, različne vstopnice,…) in prihodke (prispevke udeležencev, sponzorjev, naš prispevek,…) ==Izlet== Za sam izlet je potrebno določiti nekoga, ki bo imel pregled nad celotnim dogajanjem, ki bo skrbel, da se nikogar od udeležencev kje ne pozabi, ki bo obveščal udeležence o dogajanju (kdaj se je potrebno kje zbrati, kdaj bo odhod, kontaktne številke itd.). V ta namen lahko najamemo [[vodič|vodiča]], ki hkrati poskrbi, da udeleženci zvedo še nekaj stvari o ciljnem kraju. Dobro je tudi, da poskrbimo za izdelavo zemljevida kraja, kamor se odpravljamo, predvsem, če je to večje mesto v drugi državi, in na njem označimo pomembnejše točke in točke, ki jih bomo obiskali. Potrebno je tudi zbrati vse pomembnejše kontaktne številke (vodič, vodja izleta, taxiji,…). Izlet naj bi v čim večji možni meri potekal tako, kot smo si ga zastavili. Vse težave, ki se pojavijo je treba reševati sproti in sporazumno in o vseh spremembah je potrebno obveščati udeležence. [[Category:Tip projekta]] [[Category:Localwiki]] 10 18 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Tip projekta}} Za uspešno izveden koncert morajo biti v fazi načrtovanja projekta izpolnjeni vsi naslednji elementi. ==Izbira lokacije== Ko se odločimo za koncert je dobro vedeti, kje ga bomo imeli. Ko to vemo, vemo tudi, kaj si lahko privoščimo (kako veliko zasedbo) in pa tudi, koliko nas bo najem prostora stal. Izbiramo lahko med '''koncerti na prostem''' (na javni površini) in med '''koncerti v zaprtem prostoru''' (lokalu ali dvorani). Seveda je najlažje, če imamo lastni prostor. Ne samo, da privarčujemo pri najemnini prostora, vemo tudi, kaj nam prostor ponuja, zato nam je marsikatero delo pri pripravi olajšano. Seveda pa je treba poskrbeti, da je prostor čist, ogrevan v zimskem času in da je omogočen nemoten dostop tako nastopajočim kot obiskovalcem. Pri najemu prostora je običajno odločilnega pomena cena najema, dostopnost in velikost prostora. Z najemodajalcem se je potrebno natančno dogovoriti (tudi s [[pogodba|pogodbo]]) o ceni najema in kaj vse nam za to ceno nudi. Ne pozabite se dogovoriti tudi o času, v katerem potrebujete prostor. Če je prostor javna površina, je potrebno '''pridobiti ustrezna dovoljenja''' in '''prireditev prijaviti''', če gre za lokal ali dvorano pa je potrebno pridobiti '''soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora'''. Če bo koncert na prostoru, ki tudi sicer služi prireditvam, ne bo problemov z osvetlitvijo in drugo potrebno opremo (oder, luči...). V nasprotnem primeru je potrebno vse to priskrbeti: preveriti, ali ima prostor elektriko, sposoditi si reflektorje in ozvočenje (če ga nastopajoči ne pripeljejo s seboj), prostor za backstage (zaodrje), kjer se bodo nastopajoči preoblekli in pripravili na nastop itd. Ne glede na to, ali je prostor, ki ga izberemo, namenjen prireditvam ali ne, pa moramo za uspešno izveden koncert poskrbeti tudi za naslednje: *'''Šank''': če se koncert odvija v lokalu to ni problem, ker je šank že na voljo, če pa imamo koncert v dvorani ali na prostem, kjer šanka ni, se je za šank potrebno dogovoriti. *'''Toaleta''': če prostor nima na voljo toaletnih prostorov za obiskovalce je možno najeti '''prenosne wc kabine''' *[[Varovanje]]: v kolikor pričakujemo več kot sto obiskovalcev je varovanje obvezno. Na voljo so nam številne varnostne službe, pri katerih lahko najamemo reditelje. *'''Čistilni servis''' (strojni ali vodni), ki po končani prireditvi počisti prizorišče (ni nujen, najame se ga po dogovoru z lastnikom prizorišča). V kolikor organiziramo '''koncert na prostem''' so nepogrešljivi elementi tudi: *Najem [[grelne gobice|grelnih gobic]] (če se koncert odvija v zimskem času) *Če se koncert odvija '''ob vodi''' (morju, reki, jezeru) je potrebno pridobiti posebno dovoljenje in najeti reševalce iz vode. ==Izbira termina== Datum izbirajte glede na [[ciljna publika|ciljno publiko]]. Naprimer: če so to študentje in če je večina študentov med tednom zdoma, izberimo raje vikend, ko bo večina študentov doma. Če imate možnost, poskusite upoštevati koledar dogodkov v obdobju, ko nameravate organizirati koncert in izberite dan, ko ni predvidenega nobenega drugega koncerta ali dogodka, ki bi utegnil zanimati vašo ciljno publiko. Pri tem niso pomembni le dogodki iz vašega kraja ampak tudi večji dogodki iz širše okolice, ki bi lahko pritegnili vašo ciljno publiko, zaradi česar bi imel vaš koncert manj obiskovalcev. ==Vsebina/program== '''Nastopajoče izbiramo''' v skladu z že prej določenim namenom in ciljem, željami in okusi naše ciljne publike in finančno razpoložljivostjo. Vprašati se torej moramo: *kaj želimo s koncertom doseči? *komu je koncert namenjen? *koliko sredstev smo pripravljeni nameniti za nastopajoče? Ko določimo sredstva, namenjena plačilu glasbenih skupin in ko vemo, kdo je naša ciljna publika in kakšne zasedbe bodo ciljno publiko privabile, lahko izberemo nastopajoče. Zakaj je ključnega pomena, da pričnemo z organizacijo prireditve dovolj zgodaj, se pokaže tudi pri organizaciji koncerta. Če želimo povabiti zasedbo, ki veliko koncertira, se lahko hitro zgodi, da bo na dan, ko organiziramo koncert, že zasedena. Zato moramo željeno zasedbo poklicati čimprej in se z njo dogovoriti za nastop- podpisati je potrebno '''pogodbo''', v kateri se dogovorite o načinu in višini plačila in zahtevah glasbene skupine. '''Spremljevalni program''': koncert lahko spremlja tudi dodaten program. To so lahko razne nagradne igre za obiskovalce, ki se izvajajo pred koncertom ali med pavzami, animator oz. povezovalec, ki povezuje program, prodajne stojnice, delavnice,... ==Tonske vaje== '''Tonske vaje''' so eden izmed najpomembnejših elementov koncerta, zato je pomembno nastopajočim zagotoviti čas, da jih izvedejo in se pripravijo na nastop. Tonske vaje je priporočljivo imeti 2 uri pred nastopom. Za preprečitev zamujanja s pričetkom koncerta je najbolje tonske vaje organizirati tako, da se zaključijo 1 uro pred začetkom prireditve. Zato se predhodno dogovorite z nastopajočimi, koliko časa potrebujejo za tonske vaje, z oglaševalcem pa se zmenite, da bo na prizirišču dovolj zgodaj, da pripravi vso opremo. Logistično je najlažje, da ima zadnji tonske vaje tisti bend, ki začne prvi nastopati. Tako se boste izognili dvakratnemu postavljanju instrumentov in pridobili na času). ==Pridobivanje financ== Koncert je dogodek, kjer se običajno zbere večja množica ljudi, zato je to za marsikatero podjetje dobra priložnost za oglaševanje. Zato se splača poskusiti pridobiti sponzorje, ki nam bodo v zameno za oglaševanje na koncertu plačali določen znesek. Več o tem: [[sponzorji in donatorji]] ==Promocija== Če želimo, da bo koncert dobro obiskan, je promocija ključnega pomena. Brez nje je ves trud zaman- naredimo lahko super koncert, vendar ne bo nikogar, če ljudje o dogodku ne bodo obveščeni. Zato je nujno izkoristiti '''čim več možnih kanalov promocije:''' *Objava novice/vabila v medijih: '''radio''', '''tiskani mediji''', '''predvsem pa internet''', ki je danes daleč najučinkovitejši medij; ne pozabimo na možnost izdelave [[spletna pasica|spletnih pasic oz. bannerjev]] *[[Plakat|Plakati]] in [[Letak|letaki]]: več kot jih je, bolj kot so opazni (pa tudi pregledni!), več ljudi bo izvedelo za prihajajoči dogodek. *Pošiljanje vabila članom kluba/organizacije po elektronski pošti. Za koncerte so vedno manj popularni plakati in letaki in vedno bolj '''internet'''. V upoštev pridejo tako lokalne spletne strani kot glasbene in zabavne strani, ne pozabite pa, da je '''oglaševanje dogodkov prepovedano v forumih'''. Učinkovit način promocije koncerta so tudi razni lokalni mediji, če je koncert večji pa se ga splača oglaševati tudi v strokovnih glasbenih revijah. ==Finančni plan== Ko imamo vse zgoraj naštete točke načrtovane in poznamo vsaj okvirne stroške projekta, moramo narediti '''finančni plan'''. Finančni plan je ocena predvidenih stroškov ter izdatkov, ki so potrebni za izpeljavo projekta. Ker je finančni plan zgolj '''projekcija stroškov''' projekta, ni nujno, da se ujema s finančnim poročilom, je pa vodilo, da se mu čimbolj približa. Ker višino stroškov le predvidevamo (njihovih točnih vrednosti praviloma ne poznamo), zneske lahko zaokrožimo. Natančne zneske vnesemo v [[finančno poročilo]], ki ga naredimo, ko je projekt zaključen. Primer: pri organiziranju koncerta moramo v finančni plan vključiti vse od stroškov najema prostora, odra, ozvočenja in osvetlitve, plačila nastopajočim, honorarja delavcem do najema varnostne službe, promocije (stroški oblikovanja plakatov, tiska plakatov, plakatiranja, objave oglasa v medijih,...) itd. Če nameravamo zaračunavati [[vstopnina|vstopnino]], vnaprej predvidimo tudi, koliko prihodkov pričakujemo iz vstopnine. '''Pomembno!''' Pazi, da v plan zapišeš '''bruto zneske''' (z vštetim DDV). Neto znesek namreč predstavlja strošek brez DDV, kar pa ni dejanski strošek za klub, ki za vsako stvar plača davek. '''Primer finančnega plana:''' {| border='1' cellpadding='1' width='500px' !Odhodki || bruto |- !Promocija |- |oblikovanje plakatov ||60 € |- |tisk plakatov||250 € |- |plakatiranje||100 € |- |oglaševanje na radiu||100 € |- !Program |- |glasbena skupina 1||200 € |- |glasbena skupina 2||800 € |- |ozvočenje in osvetlitev||550 € |- |Najem prostora||0 € |- |Najem čistilnega servisa||100 € |- !Materialni stroški |- |Grelne gobice||170 € |- |Pogostitev za glasbenike||50 € |- !Stroški dela |- |Reditelji||250 € |- |Čiščenje||100€ |- |Honorar vodja projekta||120 € |- |Honorar delavci||150 € |- |Fotograf||50€ |- |Snemalec||20€ |- |Povezovalec programa||50 € |- !Skupaj :||3.020 € |- !Prihodki |- |Sponzor x||300€ |- |Donacija||200€ |- !Skupaj:||500€ |- !Strošek za klub:||2520€ |} ==Opis projekta== Opis projekta (koncerta) je pomemben element pri ustvarjanju in izpeljavi koncerta. Je natančen opis prireditve, ki jo nameravamo izpeljati. Vanj je potrebno vključiti: *kdo je organizator (npr. Klub študentov xy) *kdo je vodja prireditve *kakšen je naš namen (zakaj organiziramo koncert) *datum, ko se bo koncert izvedel *kraj *čas trajanja (ura pričetka in konca prireditve) *natančen opis programa: katere glasbene skupine bodo nastopile, ob kateri uri bo nastopila katera glasbena skupina in koliko časa bo igrala; ne smemo pozabiti na morebiten spremljevalni program (če bomo imeli nagradne igre, stojnice ipd. moramo to v opis programa napisati. Opis projekta običajno naredi vodja projekta. Uporabi se ga ''kot prilogo'' k določenim ''vlogam za pridobitev dovoljenj'' (tistim, ki to zahtevajo) in kot oporo pri izpeljavi samega projekta. ==Dovoljenja== Za organizacijo '''koncerta na javni površini''' je potrebno pridobiti naslednja [[dovoljenje|dovoljenja]]: *soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (najemna ali druga [[pogodba]] ali pisno soglasje) *dokazilo o obvestitvi lokalne (krajevne) skupnosti o prireditvi *dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (izda nam ga Urad za okolje in prosotor) *dovoljenje za zaporo ceste s prometno tehnično dokumentacijo, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati, omejiti oziroma preusmeriti promet Obrazce za pridobitev dovoljenj dobite na upravni enoti,na spletni strani upravne enote ali na sedežu občine. Na dan koncerta morate imeti vsa (originalna) dovoljenja pri sebi. ==Prijava koncerta== Koncert je najmanj 5 dni pred dnevom prireditve potrebno prijaviti na policijski postaji, policijskem oddelku ali policijski pisarni, na območju katere se organizira koncert. Več o tem: [[prijava javne prireditve]]. ==SAZAS== Ko organizirate koncert ali kakršnokoli prireditev, kjer se bo izvajala živa glasba, jo morate v roku osmih dni pred koncertom ali prireditvijo prijaviti Združenju SAZAS. [[Združenje SAZAS]] vam bo na podlagi prijave izdalo dovoljenje, ki vas obvezuje, da v roku petnajstih dni po prireditvi na Združenje SAZAS dostavite pravilno izpolnjen spored na prireditvi izvedenih del in podatke o ustvarjenem prihodku od prireditve. Na podlagi sporočenih podatkov bo Združenje SAZAS izračunalo vašo obveznost nadomestila za avtorske pravice. SAZASu je potrebno poslati tri obrazce: *obrazec '''Koncerti, prireditve''', s katerim koncert prijavimo. Obrazec je dostopen na http://www.sazas.org/Uporabniki/Obrazci/tabid/79/Default.aspx Ta obrazec morate poslati '''najkasneje 8 dni pred koncertom oz. prireditvijo'''! *'''Spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah''': v ta obrazec je treba vnesti spisek vseh izvajanih skladb. Obrazec izpolnejo člani benda na dan prireditve. Nato ga (prvi delavni dan po prireditvi!) pošljete priporočeno na sedež Združenja SAZAS. Pri izpolnjevanju obrazca bodite pozorni, da: # za vsak bend izpolneš svoj obrazec (to sicer ni pravilo, je pa zelo priporočljivo, če si ne želite komplikacij) # napišeš samo avtorske skladbe! (če igra bend priredbe, naj jih ne napiše) # za glasbo in besedilo skladbe napišeš imena in priimke glasbenikov, za aranžma pa ime benda Obrazec je dostopen na http://www.sazas.org/Uporabniki/Obrazci/tabid/79/Default.aspx (Obrazec SAZAS-1) *če je bend na začetku svoje poti oz. je bolj mlad (običajno je merilo to, ali že ima izdano ploščo), se plačilu avtorskih pravic izognete tako, da izpolnete '''obrazec za odstop od avtorskega honorarja'''. Tega obrazca na spletni strani SAZASa ne boste našli, vendar ga običajno vsak klub hrani. Obrazec pošljite skupaj z drugim obrazcem, po prireditvi, po priporočeni pošti. Naslov, kamor pošljete obrazce je: Združenje SAZAS Špruha 19 1236 Trzin V kolikor je bend večji/bolj znan, vam bo SAZAS izstavil račun. Izvode vseh izpolnjenih obrazcev obvezno hranite na klubu. ==Plačilo nastopajočih== *če je nastopajoči pravna oseba, za svoj nastop izda račun *če imajo nastopajoči status študenta ali dijaka, se jih lahko plača preko napotnice *če nam nastopajoči ne more izdati računa in mu ne moremo plačati preko napotnice, podpišemo z njim [[avtorska pogodba|avtorsko pogodbo]] [[Category:Tip projekta]] [[Category:Localwiki]] 11 20 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Tip projekta}} Med najbolj običajne in na študentskih klubih najbolj pogoste kulturne prireditve sodijo: *[[Literarni večer]] *[[Razstava]] *[[Gledališka predstava]] *[[Plesna predstava]] ipd. Za uspešno organizacijo vseh zgoraj naštetih kulturnih prireditev je pomembno upoštevati in previdno izpeljati vse naslednje točke. ===Izbira lokacije=== Ko se odločimo za kulturno prireditev je dobro vedeti, kje jo bomo imeli. Ko to vemo, vemo tudi, kaj si lahko privoščimo, kakšno vsebino bomo dali prireditvi in pa tudi, koliko nas bo najem prostora stal. Seveda je najlažje, če imamo '''lastni prostor'''. Ne samo, da privarčujemo pri najemnini prostora, vemo tudi, kaj nam prostor ponuja, zato nam je marsikatero delo pri pripravi olajšano. Seveda pa je treba poskrbeti, da je prostor čist, ogrevan v zimskem času in da je omogočen nemoten dostop tako nastopajočim kot obiskovalcem. Pri '''najemu prostora''' je običajno odločilnega pomena cena najema, dostopnost in velikost prostora. Z najemodajalcem se je potrebno natančno dogovoriti (tudi s pogodbo) o ceni najema in kaj vse nam za to ceno nudi. Ne pozabite se dogovoriti tudi o času, v katerem potrebujete prostor. Če je prostor javna površina, je potrebno '''pridobiti ustrezna dovoljenja''' in '''prireditev prijaviti''', če gre za lokal ali dvorano pa je potrebno pridobiti '''soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora'''. Če bo koncert na prostoru, ki tudi sicer služi prireditvam, ne bo problemov z osvetlitvijo in drugo potrebno opremo (oder, luči...). V nasprotnem primeru je potrebno vse to priskrbeti: preveriti, ali ima prostor elektriko, sposoditi si reflektorje in ozvočenje (če ga nastopajoči ne pripeljejo s seboj), prostor za backstage (zaodrje), kjer se bodo nastopajoči preoblekli in pripravili na nastop itd. Poskrbite tudi, da bodo imeli gledalci (če gre za predstavo ali literarni večer) dovolj udobne sedeže pa tudi, da bo vsem omogočen pogled na oder (da si kdo ne izpahne vratu za kakšnim stebrom). Če organiziramo '''prireditev na prostem''' in če prostor ni pokrit je dobro imeti rezerven prostor, ki ga uporabimo v primeru slabega vremena. ===Izbira termina=== Datum izbirajte glede na ciljno publiko. Naprimer: če so to študentje in če je večina študentov med tednom zdoma, izberite raje vikend, ko bo večina študentov doma. Če imate možnost, poskusite upoštevati koledar dogodkov v obdobju, ko nameravate organizirati prireditev in izberite dan, ko ni predvidenega nobene druge kulturne prireditve ali dogodka, ki bi utegnil zanimati vašo ciljno publiko. Pri tem niso pomembni le dogodki iz vašega kraja ampak tudi vsi tisti dogodki iz širše okolice, ki bi lahko pritegnili vašo ciljno publiko, zaradi česar bi imela vaša prireditev manj obiskovalcev. ===Scenarij prireditve=== Scenarij je potreben za literarne večere, predstave in razstave. V njem naj bo natančno zapisan potek prireditve: uvodna napoved, napoved govornikov, napoved programa in zaključek prireditve. V uvodu običajno napovemo namen dogodka in na kratko povzamemo celotno dogajanje prireditve (kar pa ni nujno). Tako govornike kot nastopajoče predstavimo s polnim imenom in priimkom ter z njihovo funkcijo (oz. s čim se ukvarjajo). Zaključek naj bo povzetek namena srečanja, zahvala sodelujočim in obiskovalcem, povabilo na morebitno naslednjo prireditev (če bo v kratkem) ali povabilo na druženje ob prigrizku. Scenarij običajno pripravi organizator skupaj z voditeljem prireditve. Če imate izkušenega voditelja mu ni potrebno pisati tekstov, v nasprotnem primeru pa je dobro, če to pripravi organizator. ===Pridobivanje financ=== *Sredstva za izpeljavo kulturnega dogodka je možno pridobiti s pomočjo [[sponzorji in donatorji|sponzorjev in donatorjev]], čeprav je ta možnost zaradi manjšega števila obiskovalcev tovrstnih prireditev majhna. *Obstajajo pa tudi različni [[razpis|razpisi]], na katere lahko klub obsežnejši projekt (npr. dlje trajajoči cikel kulturnih dogodkov) prijavi in pridobi dodatna sredstva. ===Promocija=== Če želimo, da bo kulturna prireditev dobro obiskana, je promocija ključnega pomena. Brez nje je ves trud zaman- naredimo lahko super prireditev, vendar ne bo nikogar, če ljudje o dogodku ne bodo obveščeni. Zato je nujno izkoristiti '''čim več možnih kanalov promocije'''. Možne oblike promocije kulturne prireditve so: *'''Objava novice/vabila v medijih''': Če so finance, namenjene izpeljavi projekta, omejene, je najceneje objaviti novico o prihajajoči kulturni prireditvi. To storimo tako, da pošljemo medijem (radio, televizija) napoved in kratek opis prireditve in to potem objavijo, kar je brezplačno. Problem nastopi, če se mediji za manjše projekte ne menijo in o njih ničesar ne poročajo, zato je velikokrat bolj učinkovito '''oglaševanje''' dogodka: po '''radiu''', v '''tiskanih medijih''', predvsem pa po '''internetu''', ki je danes daleč najučinkovitejši medij. Pri promociji kulturnega dogodka pridejo najbolj v poštev '''lokalni mediji''', zlasti lokalni časopis, lokalne spletne strani ter '''kulturne revije''' in '''kulturne spletne strani'''. *[[plakat|Plakati]] in [[letak|letaki]]: več kot jih je, bolj kot so opazni (pa tudi pregledni!), več ljudi bo izvedelo za prihajajoči dogodek. *'''Pošiljanje vabila članom''' kluba/organizacije po elektronski pošti. Pri promociji kulturnega dogodka ne pozabimo na število ljudi, ki jih prostor, kjer se bo prireditev odvijala, lahko sprejme. Če je prostor manjši, potem plakatiranje in velik pomp najbrž nimajo prevelikega smisla. Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da bodo plakati in veliko medijsko oglaševanje pritegnili večje število ljudi, kot je na prireditvi prostora. Ker organiziramo kulturno prireditev seveda nočemo gneče in prerivanja, zato raje ne pretiravajmo s pretirano promocijo, s čimer prihranimo tudi nekaj denarja. ===Finančni plan=== Ko imamo vse zgoraj naštete točke načrtovane in poznamo vsaj okvirne stroške projekta, moramo narediti '''finančni plan'''. Finančni plan je ocena predvidenih stroškov ter izdatkov, ki so potrebni za izpeljavo projekta. Ker je finančni plan zgolj projekcija stroškov projekta, ni nujno, da se ujema s finančnim poročilom, je pa vodilo, da se mu čimbolj približa. Ker višino stroškov le predvidevamo (njihovih točnih vrednosti praviloma ne poznamo), zneske lahko zaokrožimo. Natančne zneske vnesemo v finančno poročilo, ki ga naredimo, ko je projekt zaključen. '''Finančni plan''' naj zajema '''vse predvidene stroške''', kot so: *Materialni stroški: najem dvorane, pogostitev, oprema prizorišča, tisk vstopnic, če se odločimo za [[vstopnina|vstopnino]], tisk in pošiljanje vabil... *Plačilo nastopajočim: če nastopajočim plačate, obvezno sklenite pogodbo, v kateri naj bo zapisano, kaj je v znesku po pogodbi zajeto, je to le honorar za nastop, ali vključuje potne stroške, večerjo in podobno ter seveda rok plačila. *Honorarji delavcev (organizatorja, voditelja, fizičnih delavcev, fotografa...) *[[Načrtovanje koncerta#SAZAS|Avtorske pravice Združenju SAZAS]] (npr. za pesmi, ki jih izvaja zbor, pesmi, ki jih recitirate...) '''Pomembno!''' Pazi, da v plan zapišeš bruto zneske (z vštetim DDV). Neto znesek namreč predstavlja strošek brez DDV, kar pa ni dejanski strošek za klub, ki za vsako stvar plača davek. ''Primer fin.plana'' ===Opis projekta=== '''Opis projekta''' (kulturne prireditve) je pomemben element pri ustvarjanju in izpeljavi projekta. Je natančen opis prireditve, ki jo nameravamo izpeljati. Vanj je potrebno vključiti: *kdo je organizator (npr. Klub študentov xy) *kdo je vodja prireditve *kakšen je naš namen (zakaj organiziramo prireditev) *datum, ko se bo kulturni dogodek izvedel *kraj *čas trajanja (ura pričetka in konca prireditve) *natančen opis programa: kdo bo nastopal, kakšna bo vsebina programa in, v primeru več nastopajočih, razpored. Opis projekta običajno naredi '''vodja projekta'''. Uporabi se ga kot prilogo k določenim vlogam za pridobitev dovoljenj (tistim, ki to zahtevajo) in kot oporo pri izpeljavi samega projekta. ===Dovoljenja=== '''Dovoljenja''' so potrebna v primeru, da se prireditev odvija '''na prostem (na javni površini)'''. Za organizacijo prireditve na javni površini je potrebno pridobiti naslednja [[dovoljenje|dovoljenja]]: *soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (najemna ali druga [[pogodba]] ali pisno soglasje) *dokazilo o obvestitvi lokalne (krajevne) skupnosti o prireditvi *dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če boste uporabljali naprave, ki povzročajo čezmeren hrup (izda nam ga Urad za okolje in prosotor) *dovoljenje za zaporo ceste s prometno tehnično dokumentacijo, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati, omejiti oziroma preusmeriti promet Obrazce za pridobitev dovoljenj dobite na upravni enoti,na spletni strani upravne enote ali na sedežu občine. Na dan prireditve morate imeti vsa (originalna) dovoljenja pri sebi. Vsako prireditev je najmanj 5 dni pred dnevom prireditve potrebno prijaviti na policijski postaji, policijskem oddelku ali policijski pisarni, na območju katere se organizira prirditev. Več o tem: [[prijava javne prireditve]]. ===Plačilo nastopajočih=== *če je nastopajoči pravna oseba, za svoj nastop izda '''račun''' *če imajo nastopajoči status študenta ali dijaka, se jih lahko plača '''preko napotnice''' *če nam nastopajoči ne more izdati računa in mu ne moremo plačati preko napotnice, podpišemo z njim [[avtorska pogodba|avtorsko pogodbo]] [[Category:Tip projekta]] [[Category:Localwiki]] 12 22 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Tip projekta}} ==Izbira teme, predavatelja== Ko se odločimo da bomo izvedli predavanje ali delavnico, moramo določiti zanimivo, inovativno '''temo''' ki bo privabila čimveč obiskovalcev in ki bo našim obiskovalcem nekaj dala v zameno npr. nova znanja, nove ideje. Upoštevati moramo, da nobena še tako zanimiva tema ne bo privabila obiskovalcev, če je bila v kratkim že uporabljena pri delavnici ali predavanju. Pri predavanju je ponavadi tema pogojena s predavateljem, zato je tu načrtovanje predavanja možno na dva načina: * najprej izberemo temo in potem iščemo predavatelja, ki jo obvlada * poiščemo možne predavatelje in potem izbiramo med njimi glede na temo, ki jo obvladajo. Pri predavatelju moramo nadaljnje upoštevati tudi to, kdaj ima on čas predavati in njegovo ceno. Pri delavnici je prav tako pomembno, da je vodja delavnice nekdo, ki pozna temo delavnice in bo znal voditi obiskovalce delavnice pri delu. Lahko je to nekdo zunanji, ki ga najamemo za to ali pa, če imamo v naši ekipi nekoga dovolj sposobnega, prepustimo njemu vodenje delavnice. ==Izbira lokacije== Ko smo si zastavili temo predavanja ali delavnice moramo poiskati ustrezen prostor, kjer bi se to odvijalo in bilo primerno okolje za izvedbo. Upoštevati moramo tudi '''število udeležencev''', ki bi se udeležili dogodka. Tu smo omejeni z možnostmi, ki so nam na voljo (dvorane, knjižnice, muzeji, predavalnice, učilnice, odprti prostori,…). Ko se odločimo, kateri prostor bi bil najbolj primeren, preverimo njegovo razpoložljivost in stroške, ki bi jih imeli z najemom prostora. Ko se dogovorimo za termin z predavateljem ali z vodjo delavnice ga je potrebno uskladiti z rezervacijo prostora izvedbe dogodka. ==Izbira termina== Termin dogodka izbiramo upoštevajoč več faktorjev: * upoštevamo proste termine izbranega predavatelja ali vodja delavnice * upoštevamo '''razpoložljivost''' prostora izvedbe dogodka * poskrbeti moramo, da številčnost udeležbe dogodka čim večja, zato moramo gledati na to, da bo naša ciljna publika imela čas se udeležiti dogodka (izogibamo se terminov, kjer do že drugi dogodki, ki bi privabili našo ciljno populacijo in obdobij, ko so naši možni udeleženci odsotni ali obremenjeni z drugimi stvarmi) ==Promocija == Ko določimo čas, kraj in temo predavanja ali delavnice se lotimo promocije le tega. Uporabimo čim več možnih [[kanali promocije|kanalov promocije]], ki so nam na razpolago: * spletna stran, internet * objava vabila v medijih * [[plakat|plakati]], [[letak|letaki]] * obveščanje po [[baza članov|bazi članov]] z e-maili in sms-i * [[informator|informator]], ki obvešča o vseh naših dogodkih Novico poskušamo narediti čimbolj zanimivo in opazno, da bi pritegnila čim več ljudi. ==Izvedba predavanja, delavnice== Na dan dogodka se je potrebno ustrezno pripraviti. Zagotoviti moramo ves '''potrebni material''', ki ga potrebujemo za delavnico ali predavanje, prav tako je potrebno poskrbeti da udeleženci dogodka ne trpijo žeje in lakote (manjša pogostitev je dobrodošla). Pripraviti je potrebno prostor dogodka (če seveda še ni): razporediti stole, mize, pripraviti tehnično podporo. Nastop in vodenje delavnice in predavanja morata biti sproščena, vljudna, ne vsiliva do obiskovalcev, zastavljena tako da nista sama sebi namen, po možnosti inovativna. ==Finančna konstrukcija== Kot pri vsakem dogodku, ki ga izvajamo je potrebno pripraviti [[finančni plan|finančni plan]]. Upoštevati in sešteti vse '''dohodke''' in '''odhodke''', ki jih imamo z dogodkom (honorar predavatelja, ali vodje delavnice, stroški najema prostora, materiala,…). Prav tako, kot pri ostalih dejavnostih, lahko tudi tu določen delež financ pridobimo: * [[sponzorji in donatorji|sponzorji in donatorji]], * [[razpis|razpisi]], če naš dogodek upošteva njihove pogoje (to pride predvsem upoštev pri večjih seminarjih) Po končanem projektu je potrebno natančne zneske vseh dohodkov in odhodkov vnesti v [[finančno poročilo|finančno poročilo]]. ==Plačilo predavatelja oz. vodje delavnice== * če je predavatelj pravna oseba, za svoj nastop izda račun * če ima predavatelj status študenta ali dijaka, se jih lahko plača preko napotnice * če nam predavatelj ne more izdati računa in mu ne moremo plačati preko napotnice, podpišemo z njim avtorsko pogodbo [[Category:Tip projekta]] [[Category:Localwiki]] 13 24 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision ==Izbira vrste dogodka== Ko se odločimo da bomo izvedli športni dogodek, moramo določiti vrsto tega dogodka: * vrsto športa/športov, ki so bodo odvijali * način izvedbe dogodka (ali bo to tekmovanje – kakšne vrste tekmovanje, ali se bodo udeleženci samo rekreativno udeleževali ali bo to celo tečaj nekega športa; možnosti je veliko) * trajanje tega dogodka (enkratni dogodek, ponavljajoči dogodek) ==Izbira lokacije== Ko izberemo vrsto in način dogajanja, začnemo iskati lokacijo, ki bi ustrezala našemu dogodku in vrsti športa. Seveda je lokacija najbolj odvisna od vrste športa, ki bo potekal; če je to dvoranski šport potrebujemo dvorano (npr. košarka), če je to šport na prostem potrebujemo igrišče (npr. nogomet), če je to posebena aktivnost, potrebujemo prostor, kjer je možno izvajati to aktivnost (npr. bowling). Druga stvar od katere je odvisna lokacija je letni čas oz. vreme, ki omogoča naš šport (npr. smučanje – potrebujemo sneg). Velikokrat se zgodi, da lokacija, kjer je možno izvesti naš dogodek, ni v bližini našega kraja. Potem se pojavijo še dodatne logistične težave kako udeležence dogodka prepeljati na kraj dogodka prireditve, tako se naša prireditev pravzaprav spremeni v [[načrtovanje izleta|izlet]]. Ko izberemo lokacijo, moramo preveriti njeno razpoložljivost, da lahko določimo termin naše prireditve. ==Izbira termina== Termin, ki ga izberemo za našo prireditev je odvisen od: * zasedenosti lokacije, ki smo si jo izbrali za dogodek * letnega časa, ki je primeren za vrsto športa, ki smo jo določili * ciljnih obiskovalcev prireditve (izbrati moramo takšen termin, kjer imajo naši ciljni obiskovalci dovolj časa, da se lahko udeležijo našega dogodka; dogodek ne sme sovpadati z drugimi dogodki) Če je naš športni dogodek sestavljen iz večih dogodkov, ki se ponavljajo, moramo določiti na koliko časa bo ta ponovitev: vsak teden, vsak mesec, lahko določimo konkretne datume v naprej ali pa določimo dan v tednu, ko bo dogodek potekal in sproti določamo termine. ==Program športne prireditve== Ko določimo vrsto dogodka ter termin in lokacijo prireditve lahko sestavimo program naše prireditve. Vanj vključimo vse podatke, ki jih morajo udeleženci prireditve poznati in točne ure, kdaj se bodo posamezni dogodki odvijali. Spodaj si poglejte primer programa prireditve. ''Program prireditve ZABAVA NA SNEGU'' ''Zveza študentskih klubov Slovenije za člane vseh 55 slovenskih študentskih klubov vsako leto organizira športno tekmovanje v smučanju in deskanju. Namen tekmovanja je študentom in dijakom po zaključku izpitnega obdobja pripraviti dogodek, ki združuje šport in zabavo. V preteklosti se je projekt izvajal v manjšem organizacijskem obsegu, zadnji dve leti pa z razvito organizacijsko strukturo pripravljamo dogodek, katerega tradicionalnost želimo preseči z dobrim programom in visoko udeležbo.'' '' Letošnje tekmovanje se bo odvijalo na smučišču Rogla, 21. februarja 2009. V dopoldanskem delu se bosta zvrstili tekmovanji smučarjev in deskarjev, ki bodo hkrati v kombinaciji tekmovali za pokal najbolj smučarsko – deskarskega kluba v Sloveniji. Tekmovanje bo spremljal bogat animacijski program, poskrbljeno pa bo tudi za gostinsko ponudbo. Spremljevalci tekmovalcev, ki niso smučarji ali deskarji bodo med tekmovanjem lahko bučno navijali za svoje klubske favorite, hkrati pa bo tudi za njih poskrbljeno z bogatim spremljevalnim programom (animacija, igre na snegu vožnja z motornimi sanmi in štirikolesniki, sankanje na progi Roller – bahn…). Tekmovanju v popoldanskem delu sledi kosilo ter velika zabava s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim. Kosilo in zabava bosta potekala v Ledeni dvorani, ki se nahaja na obrobju smučišča. Za glasbo bo skrbel DJ, animatorji pa bodo skrbeli za smeh in dobro voljo.'' ''Sledi okviren urnik prireditve. Njegova končna oblika je odvisna od števila prijavljenih tekmovalcev in njihovih spremljevalcev.'' ''Urnik prireditve'' * ''9.30 zbor tekmovalcev in žrebanje startnih številk'' * ''10.30 začetek tekmovanja v smučanju in deskanju'' * ''11.00 vožnja z motornimi sanmi in štirikolesniki za spremljevalce'' * ''12.00 konec prvega teka tekmovanja v smučanju in deskanju'' * ''12.00 zabavne igre na snegu'' * ''12.30 začetek drugega teka tekmovanja v smučanju in deskanju'' * ''13.00 Roller – bahn (Sankališče na Zlodjevem) za spremljevalce'' * ''14.00 konec drugega teka tekmovanja v smučanju in deskanju'' * ''14.00 – 16.00 zbor v Ledeni dvorani (neposredno ob smučišču)'' * ''16.30 kosilo in podelitev nagrad'' * ''18.00 zabava z DJ-em'' ==Promocija, pobiranje prijav== Promocija je ključnega pomena, da naša prireditev uspe, da imamo čim več udeležencev. V ta namen uporabimo čim več kanalov promocije: * spletna stran, internet * objava vabila v medijih * plakati, letaki * obveščanje po bazi članov z e-maili in sms-i * informator, ki obvešča o vseh naših dogodkih Ponavadi moramo za takšne športne prireditve v naprej zvedeti število udeležencev ali pa je že v startu število udeležencev omejeno, da ustreza pogojem prireditve. ==Načrtovanje tekmovanja== Če imamo prireditev, ki vključuje tekmovanje med udeleženci, moramo takšno tekmovanje skrbno pripraviti. Imamo več načinov tekmovanja: * tekme * turnirji * lige Za pravilnost izvedbe tekmovanja ponavadi poskrbijo [[sodnik|sodniki]] ==Finančna konstrukcija dogodka== Prav tako, kot pri vseh projektih, moramo tudi pri tem imeti nadzor nad prihodki in odhodki projekta. Vse moramo vnesti v finančni načrt; na ta način lahko predvidimo stroške, ki jih bomo imeli s projektom. Po končanem projektu pa točne zneske vnesemo v finančno poročilo. Imamo tudi možnosti za pridobitev dodatnih financ z sponzorstvi in donacijami. [[Category:Tip projekta]] [[Category:Localwiki]] 14 26 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Dovoljenje''' je soglasje v pisni obliki, ki nam ga na podlagi vložene vloge ali prošnje izda upravni organ. Dovoljenja so ključnega pomena pri prireditvah, še posebej pri koncertih, saj nam tako rekoč dovoljujejo, da prireditev sploh izvedemo. Najpogostejša dovoljenja, ki jih potrebujemo za izpeljavo prireditve so: * soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (najemna ali druga [[pogodba]] ali pisno soglasje) * dokazilo o obvestitvi lokalne (krajevne) skupnosti o prireditvi * dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga potrebujemo, če bomo uporabljali naprave, ki povzročajo čezmeren hrup (običajno je to na koncertih). To dovoljenje nam izda Urad za okolje in prosotor. * dovoljenje za zaporo ceste s prometno tehnično dokumentacijo, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati, omejiti oziroma preusmeriti promet Dovoljenja pridobimo tako, da izpolnimo za to namenjene '''obrazce''', ki jih dobimo na sedežu upravne enote oz. na spletni strani upravne enote. Posebno dovoljenje je potrebno pridobiti tudi od '''policije'''. Izpolnjeno [[prijava javne prireditve|vlogo za prijavo prireditve]] nam na policijski postaji ožigosajo, nakar to velja kot dokazilo o prijavi prireditve. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 15 28 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Javna prireditev''' je vsako organizirano zbiranje oseb na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega [[organizator|organizatorja]] in vnaprej določen program. Javno prireditev se organizira z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji (polnoletnost, nakup vstopnice ipd.) dovoljena vsakomur. Organizator javne prireditve je dolžan javno prireditev [[prijava javne prireditve|prijaviti]], v določenih primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, pa zaprositi za [[dovoljenje]]. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 16 30 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Organizator''' je vsaka fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 17 32 2009-04-03T16:41:24Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Pogodba''' je sporazum oz. soglasje glede kakih določil ali obveznosti. Sklenjena je, ko se pogodbeni stranki ali sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Sklenitev pogodbe je pomembno iz vidika zavarovanja svojih interesov in za zagotovitev dokaza o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe. Pogodbo lahko skleneta dva ali več subjektov. Subjekti so fizične ali pravne osebe. Ločimo '''gospodarske''' in '''negospodarske pogodbe'''. '''Gospodarske pogodbe''' so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Poznamo več vrst pogodb, za študentski klub najbolj relevantne pa so: - avtorska pogodba - kupoprodajna pogodba - najemna pogodba Študentski klub nastopa v pravnem prometu kot društvo, torej kot pravna oseba, ki ga zastopa predsednica ali predsednik, kot njegov zakoniti zastopnik. Več info: Obligacijski zakonik RS http://www.uradni-list.si [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 18 34 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision [[Image:Shema prireditev.png|thumb|300px|Potek priglasitve - shema]] {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Prijavo javne prireditve''' je potrebno podati '''na policijski postaji''', policijskem oddelku ali policijski pisarni, na območju katere se organizira javna prireditev, na predpisanem obrazcu. Organizator mora prijavi obvezno priložiti: *kopijo dokazila, da je o prireditvi, ki jo pripravlja, obvestil lokalno skupnost (občino), kjer bo shod ali prireditev potekala *soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (najemna ali druga [[pogodba]] ali pisno soglasje) *kopijo dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup (dovoljenje nam izda Urad za okolje in prostor) *podrobnejša opredelitev kraja, časa, trajanja, programa prireditve - shoda oziroma načina varovanja (opis projekta) *dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav oziroma varni uporabi predmetov, če se na prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležncev oz. premoženje *dovoljenje za zaporo ceste s prometno tehnično dokumentacijo, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati, omejiti oziroma preusmeriti promet *druga dokazila o varni izvedbi Prijavo prireditve je potrebno oddati '''najmanj 5 dni pred dnevom prireditve''', vendar pozor! Čeprav so zakonski roki kratki, je priporočljivo prijave in prošnje za dovoljenje podati čimprej. S tem pridobimo dovolj časa za morebitne popravke in dopolnila vloge; treba je namreč vedeti, da bo organizator, ki bo prijavo podal prepozno, s tem storil prekršek. Prijavo prireditve mora organizator obvezno podati '''na obrazcu''', ki je predpisan. Obrazce lahko dobite na policijski postaji, oddelku policije in policijski pisarni, na voljo pa je tudi [[Media:Vloga.pdf|tukaj]]. ===Javna prireditev na cesti=== '''Prošnjo za izdajo dovoljenja za javno prireditev na cesti''' mora organizator podati pristojni upravni enoti '''najmanj 30 dni pred dnevom prireditve'''. Če prireditev poteka na cesti z območja dveh ali več upravnih enot, mora organizator podati prošnjo za izdajo dovoljenja pri tisti upravni enoti, na območju katere se bo prireditev pričela. ===Prošnja za dovoljenje=== Prošnjo za dovolitev javne prireditve je potrebno podati na sedežu upravne enote, na območju katere se namerava prirediti javno prireditev. Prošnjo je treba podati '''najmanj 7 dni pred dnevom prireditve'''. Prošnjo za dovoljenje mora organizator obvezno podati na obrazcu, ki je predpisan. Obrazce lahko dobite na vsaki upravni enoti in na spletni strani upravne enote. Dovoljenje je potrebno za naslednje prireditve: *shodi in prireditve na cesti *prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve (če je prireditveni prostor na vodi, v vodi, nad vodo, pa tudi ob vodi na vodnem ali priobalnem zemljišču) *prireditve z zbiranjem živali *mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja klubov prve državne lige v kolektivnih športih *prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti in naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje *prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev Prireditve ni potrebno prijaviti, če jo organizirajo organizacije v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti. Dovoljenje za javno prireditev se lahko izda za več istovrstnih prireditev za čas, ki ga določi pristojni organ, ki ni daljši od 6 mesecev. Če organizator shoda oziroma prireditve ne izvrši ukrepov, določenih v izdanem dovoljenju, pristojni organ prekliče izdano dovoljenje. ===Druge dolžnosti organizatorja=== *Organizator mora določiti vodjo prireditve. Vodja prireditve je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. *Glede na značaj prireditve in pričakovano število udeležencev mora zagotoviti [[varovanje]] prireditve. *Če se na shodu ali prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi (npr. postavljajo začasni objekti, opravlja gostinska dejavnost...), morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi. Več informacij o izpolnjevanju pogojev in dovoljenjih ali soglasjih lahko dobite na http://euprava.gov.si ===Pravna podlaga=== 7. In 8. člen Zakona o javnih zbiranjih – Uradni list RS, št. 59/2002 http://e-gov.gov.si/servlets/Zakonodaja_vstop?naslov=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO1455.html [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 19 36 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} Projekt je precej natančno določena, običajno zahtevna in kompleksna skupina nalog, ki mora biti končana v določenem roku. S projektom je treba doseči predvidene oz. zahtevane cilje in pri tem upoštevati vse podane in kasneje odkrite omejitve. ''Ko začnemo s projekom, si moramo zastaviti nekaj ključnih vprašanj:'' KAJ ? je namen oz. cilj projekta KDO ? bo vodil in izvajal projekt KAKO ? kako bo projekt voden, kako bo potekal, po kakšni metodologiji KDAJ ? kakšni so terminski okviri za začetek in konec projekta ter vmesne faze KOLIKO ? bodo stroški projekta KAKO USPEŠEN ? bo projekt, ali bomo dosegli cilje S KAKŠNIMI TVEGANJI ? se soočamo pri projektu ==Zahtevnost projekta== Zahtevnost projekta je odvisna od zapletenosti vsebine projekta, pogosto pa tudi od velikosti skupine ljudi, ki delajo na projektu. Treba je koordinirati delo velikega števila ljudi z različnimi strokovnimi profili, z različno motiviranostjo in različnimi izkušnjami, zato je izbira koordinatorja oz. [[vodja projekta|vodje projekta]] zelo pomembna. ==Časovni rok== Vsak projekt ima tudi časovni rok, do katerega mora biti končan. Ponavadi je rok določen tako, da upošteva cilje, ki smo si jih zastavili na začetku projekta. Projekt se, sploh če poteka skozi daljše časovno obdobje, razdeli na posamezne faze, ki se jim prav tako določi časovne roke, do katerih morajo biti posamezne faze zaključene. Te faze se nanesejo na časovno premico, s čimer se poveča preglednost projekta. ==Cilji projekta== Cilji in rezultati projekta so odvisni od razpoložljivih sredstev. Poleg [[finančna sredstva|finančnih sredstev]] so pomembna tudi znanja, ki jih imajo izvajalci projekta, pripomočki, oprema, zunanji izvajalci, ki smo jih pripravljeni vključiti… Pri načrtovanju uspešnega projekta je nujno potrebno, da je tistim, ki bodo projekt izvajali, namenjeno dovolj časa in sredstev, da bodo lahko projekt dejansko izpeljali. ==Primeri projektov== {{Seznam|Projekt}} [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 20 38 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} ==Kaj so to EU in državni viri financiranja== Poleg financiranja s strani ŠOSa obstaja se veliko finančnih virov, ki so na razpolago študentskim klubom. Res je, da ja za njihovo pridobitev potrebnega več časa in energije kot za sredstva ŠOLS, ampak lahko ta prinesejo dodatna sredstva klubom (in to ne malo), nova znanja, izkušnje, partnerje in ideje. Lahko bi jih razčlenili na: *'''Strukturni skladi''' so finančni instrument EU, ki spodbuja razvoj v manj razvitih regijah EU (manj kot 75% BDP povprečja EU27). Poznamo sklad za regionalni razvoj, za socialo, kmetijstvo in ribištvo. Komu in zakaj bodo namenjena sredstva za obdobje 2007-13 je opredeljeno v Enotnem programskem dokumentu (EPD), ki izhaja iz prioritet Strategije razvoja Slovenje (SRS). Del sredstev je rezerviranih za prioritete, ki si jih lokalne samouprave določijo v regionalnih razvojnih planih (RRP), kot so npr. RRP Gorenjske ali RRP Južno primorske regije. Poznavanje teh dokumentov je pomembno za razumevanje kje so naše možnosti za pridobitev EU sredstev. Več o tem: http://www.gov.si/euskladi - abc o skladih, enotni programski dokument http://www.arr.si – regionalni razvojni plani http://evropa.gov.si – Slovenija, doma v Evropi *'''Pobude skupnosti in programi''' Ob strukturnih skladih obstajajo še drugi programi in pobude, ki spodbujajo specifičen sektor. Za klube sta zanimiva naslednja dva: '''INTERREG – Mednarodno sodelovanje''' Omogoča vse vrste [[projekt|projektov]], pri čemer je obvezno mednarodno sodelovanje. Na primer tako, da s cežmejnim partnerjem organiziramo skupen projekt; kulturno prireditev, srečanje, izobraževanje, športno prireditev,… (joint project) ali pa da izvajamo projekt, ki je že uspel v drugi evropski državi, v sodelovanju z partnerjem, ki je projekt organiziral (miror project). Primeri uspelih [[projekt|projektov]] so izdaje albumov in brošur na določeno temo, organizacije festivalov in kulturnih prireditev, čezmejna plezalna, pevska, biološka, itd. društva, in še veliko drugega. http://www.arr.si '''MLADI v AKCIJI''' [[Program Mladi v akciji]] je namenjen mladim evropskim državljanom in je zato zelo zanimiv za klube. Iz tega programa lahko financiramo [[mladinska izmenjava|mladinske izmenjave]], mladinske pobude in [[projekt|projekte]] mreženja mladih iz cele Evrope. Vse kar morate vedet o programu Mladina v akciji je napisano v Vodniku po programu mladina v akciji, ki je dosegljiv na spodnji strani. http://www.movit.si *'''Nacionalni razpisi''' Tudi država s finančnimi inštrumenti spodbuja razvoj gospodarstva, človeških virov, kulture in umetnosti. Ti razpisi so enostavnejši in ponavadi ponujajo tudi manj sredstev. Nekateri razpisi so tudi mešani (EU in SI), nosilci teh razpisov pa so slovenske ustanove (ministrstva, uradi, filantropske organizacije…). ==Kako najti razpise== EU in državne razpise izdajajo razne ustanove, predvsem ministrstva in uradi vlade, pa tudi druge organizacije. Obstajajo trije načini kako najti razpis, ki vas zanima: *Obstajajo iskalniki, ki iščejo aktualne razpise po ključnih besedah ali temah: http://www.razpisi.info http://ec.europa.eu/europeaid/cgi/frame12.pl http://razpisi.javni-razpisi.com *Če vemo kakšen razpis pričakujemo in od katere inštitucije, je najbolje, če gremo na njegovo uradno stran. Informacije najdemo pod »aktualni razpisi«, »javni razpisi« ali podobno: http://www.kultura.gov.si/index.php?id=2133 http://www.uradzamladino.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_poziv_2006/ http://www.uvi.si/slo/urad/razpisi/ *Vsi razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS. To je sicer malo dolgotrajnejši proces, vendar je to edino mesto, kjer smo lahko prepričani, da ne bomo spregledali kakega razpisa. Občinske razpise najdemo na straneh občine. Žal pa samo nekatere občine razpisujejo del proračunskih sredstev. ==Na kaj moramo biti pozorni pri branju razpisov== Najprej moramo preveriti, če naša organizacija ustreza '''pogojem za sodelovanje na razpisu'''. Nekateri razpisi so namenjeni NVOjem, drugi podjetjem, tretji obojim… Glede na to, da ima študentsko organiziranje v Sloveniji poseben značaj, nekateri razpisi eksplicitno izključujejo iz sodelovanja študentske klube, predvsem pri razpisih za mladino, kar je potrebno preveriti. Vsak razpis ima '''namen in cilje''', katere skuša doseči. Naši [[projekt|projekti]] morajo seveda težiti k doseganju teh ciljev. Opredeljena sta tudi '''minimalni in maksimalni znesek''' [[projekt|projekta]] ter '''delež sofinanciranja'''. Deleži sofinanciranja s strani EU in države gredo med 50% in 85%, ostali del sredstev mora prijavitelj priskrbeti sam, preko sponzorjev, donatorjev ali prispevkov uporabnikov. Isti projekt lahko prijavimo tudi na občinski razpis, pri čemer se občinski delež šteje kot sofinanciranje s strani uporabnika. Ne moremo pa istega [[projekt|projekta]] prijaviti na dva različna razpisa, izdana s strani iste institucije (recimo ministrstvo za kulturo). Svoj delež lahko prijavitelj krije tudi z dobrinami, kot so uporaba prostora, material in delo, in ne nujno z denarjem. Vse je odvisno od '''priznanih stroškov [[projekt|projekta]]''', kjer je točno opredeljeno, kateri stroški so upravičeni in kateri ne (npr. nakup zemljišč, honorarji delavcev, letalske karte…). Pri pisanju finančnega plana je treba seveda to upoštevati. Prijavitelji morajo biti posebej pozorni na priloge in '''način oddaje prijavnice'''. Podpisane pogodbe o sodelovanju, izpiski iz registrov in podobne stvari morajo bit priskrbljeni vnaprej, da ne pride do zapletov. Ravno tako je treba upoštevati navodila razpisa pri oddaji prijavnice, (npr.če v navodilih piše prijavnice oddamo v dveh ločenih kuvertah, v eni original in CD,…s pripisom,…točno tako tudi storimo. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 21 40 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} '''Sredstva''' za izpeljavo projekta je možno pridobiti tudi s pomočjo '''sponzorjev''' in '''donatorjev'''. Sponzorji so poslovni subjekti (v veliki večini gre za podjetja, lahko pa tudi za neprofitne ustanove), ki v zameno za oglaševanje organizaciji podarijo določen znesek. Donatorji pa finančna sredstva nakažejo na račun organizacije in za svoj prispevek ne zahtevajo oglaševanja. ===Iskanje sponzorjev=== Postopek za pridobivanje sponzorjev se začne z iskanjem '''potencialnih sponzorjev'''. Potencialni sponzorji namreč niso kar vsa podjetja. Osredotočiti se moramo na bolj tržno usmerjena podjetja oz. podjetja, ki »dajo nekaj na svojo prepoznavnost«. Po izkušnjah sodeč se za sponzorstvo največ odločajo lokalna podjetja, saj s tem krepijo svojo prepoznavnost in družbeno vrednost med prebivalci določene regije. Pomembno je tudi za kakšen projekt gre, velja, da so bolj uspešni primeri sponzorstev, če je dejavnost podjetja povezana z projektom. ===Pisanje prošnje=== Nato sledi '''pisanje prošnje''', oz. »lepše napisano« '''povabila za sodelovanje'''. Vedeti namreč moramo, da sponzorje ne »prosimo za denar«, ampak so le ti naši (poslovni) partnerji, saj v bistvu za njih izvedemo storitev, za katero plačajo določen znesek. Prošnje za sodelovanje so lahko univerzalne, tj. za vse potencialne sponzorje enake, lahko pa so tudi individualne, kar pomeni, da so pisane za vsakega sponzorja posebej. Katero obliko prošnje izberemo je odvisno od narave projekta, števila potencialnih sponzorjev in časa. V splošnem pa velja, da je boljše imeti manj velikih sponzorjev, kot veliko manjših. Iz tega torej sledi, da se je boljše napisati '''individualne prošnje''' za vsakega potencialnega sponzorja posebej. Vsekakor pa to zahteva zelo veliko časa, zato »pridejo v poštev« tudi '''univerzalne prošnje'''. Pisanje prošnje je najpomembnejša faza v procesu iskanja sponzorjev. Prošnja ne sme biti predolga, ker s tem odbijemo pozornost potencialnih sponzorjev. V nekaj stavkih napišemo le bistvo in najosnovnejše informacije. Na prošnjo moramo obvezno napisati še organizacijske in tržnikove kontaktne podatke, da lahko potencialni sponzorji kontaktirajo s tržniki. V prošnji ne opisujemo projekta, ampak ga damo kot prilogo k prošnji. Dobro je, da opis »oplemenitimo« še s kakšnim slikovnim gradivom (npr. od projekta iz prejšnjih let). Nekateri tržniki pišejo strogo formalizirane in uradne prošnje, drugi imajo rajši nekoliko bolj neuradne, »pesniške« prošnje. Katera prošnja je bolj učinkovita je v veliki večini odvisno od bralca. Verjetno, pa da je resnica nekje vmes. Prošnjo se ponavadi pošlje po navadni pošti, saj je ta bolj učinkovita od elektronske. Prošnja mora nujno biti ožigosana in podpisana s strani tržnikov oz. odgovorne osebe. Zraven prošnje se ponavadi pošlje še '''cenik oglaševanja'''. V ceniku se našteje in opiše različne '''vrste oglaševanja''' (npr. objava logotipa na plakatih, letakih, objava videoprojekcij, razobesitev transparenta na kraju dogodka, oglaševanje preko ozvočenja, itd.). Poleg vrste oglaševanja se napiše tudi ceno. Po navadi je najdražja razobesitev transparenta, najcenejša pa objava logotipa na letakih in plakatih; vendar je to stvar sprotnega dogovora. Velja, da imajo večji sponzorji večji logotip na letakih in plakatih. ===V pričakovanju odgovora=== Po prejetju prošenj naj bi sponzorji '''kontaktirali''' tržnike v organizaciji. Nekatera podjetja celo pošljejo pismo (elektronsko ali navadno) v katerem pojasnijo svojo odločitev. Vendar žal v veliki večini temu ni tako. Običaj je, da nekaj dni po poslani prošnji tržniki pokličejo potencialnega sponzorja in poskušajo vzpostaviti pogovor z osebo, ki je odgovorna za trženje oz. v manjših podjetjih kar z generalnim direktorjem. Velikokrat traja kar nekaj časa pred vzpostavitvijo takega kontakta (odgovorna oseba je odsotna, nima časa, ipd.). Tržnik nato povpraša ali je podjetje prejelo prošnjo in ali se je že kaj odločilo. V kolikor prvi klic ni uspešen poizkuša še večkrat, dokler ne pride do pravih informacij. Pri tem delu treba biti zelo vztrajen in potrpežljiv, saj podjetja pogosto nimajo časa ali pa se pozabijo ukvarjat s takšnimi stvarmi. ===Dogovarjanje s podjetjem=== V kolikor se podjetja odločijo za sponzorstva se je potrebno z njim '''dogovoriti''' kakšne '''oblike oglaševanja''' bi si želeli imeti. Podjetja lahko finančna sredstva nakažejo na dva načina. Prvi je ta, da organizacija izda podjetju '''fakturo za oglaševanje''', ki ga podjetje nato plača. Drugi način pa je, da se med podjetjem in organizacijo sklene '''sponzorska pogodba''', ki jo podpišeta tako organizacija kot sponzor, na podlagi katere sponzor prenakaže finančna sredstva na račun organizacije. V kolikor pa gre za '''doniranje''' lahko donator brez sklenjene pogodbe prenakaže sredstva na račun organizacije. V kolikor pa organizacija ali donator zahteva, se lahko sklene tudi '''donatorsko pogodbo''', v kateri se definira razmerja med organizacijo in podjetjem donatorjem. Finančna sredstva se lahko na račun organizacije prenesejo pred ali po prireditvi, kar je stvar dogovora v pogodbi. ===Izvajanje določil pogodbe=== Pred prireditvijo samo morajo tržniki poskrbeti vse potrebno za '''izvajanje določil pogodbe'''. Posredovati morajo logotipe sponzorjev oblikovalcu, da jih lahko ta vključi na plakate, letake, ipd. Na prireditvi mora poskrbeti, da so izobešeni transparenti, da se predvajajo videoprojekcije, da se sponzorja oglašuje preko ozvočenja, ipd. Naročiti morajo fotografu, da fotografira transparente, video projekcije...(t.i. dokazni material). ===Zahvala sponzorjem=== Po končani prireditvi je zelo pomembno, da se sponzorjem in donatorjem napiše '''zahvale za sodelovanje pri projektu'''. V zahvali se na kratko opiše '''potek projekta'''. K zahvali se priloži tudi '''dokazni material''' v obliki fotografij iz projekta, kjer je razvidno oglaševanje sponzorja, kot tudi fotografije iz projekta samega. Poleg fotografij se lahko priloži tudi letak, video posnetek ipd. Pri '''doniranju''' gre za enak postopek, le da k zahvali ne priložimo dokaznega gradiva. Zahvala je zelo pomembna, saj s tem organizacija »pokaže svojo resnost« in poslovno obnašanje do sponzorja. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 22 42 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Načrtovanje projekta}} Za '''varovanje prireditve''' se dogovorimo z eno izmed varnostnih služb, ki omogoča najem '''rediteljev''' za različne prireditve. Zakonsko je določeno, da se '''na sto pričakovanih udeležencev prireditve najame enega varnostnika''' (če torej na prireditvi pričakujemo 300 ljudi bomo najeli tri reditelje). To storimo tako, da se z želeno varnostno službo dogovorimo za datum in čas, ko potrebujemo reditelje, jim pošljemo načrt varovanja (to je običajno skica prizorišča z narisano postavitvijo posameznih objektov- npr. odra, šanka, stojnice ipd.) in z njimi podpišemo pogodbo. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 23 44 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision Vodja projekta načrtuje, uveljavlja, koordinira in kontrolira projekt. Od njega je odvisna uspešnost celotnega projekta. Imeti mora zadostno mero znanja, izkušenj, vodstvenih sposobnosti in še nekaterih lastnosti, ki so pomembne za izvedbo projekta. Za vodjo projekta je ponavadi izbran tisti, ki poleg vseh lastnosti, ki jih potrebuje za to, pokaže večje zanimanje in motiviranost za izvedbo projekta. ''Pri vodji projekta je pomembno da:'' *spodbuja ekipno delo in sodelovanje ter kontroliranje rezultatov. *spodbuja razpravo o projektu, vse dokler ni doseženo soglasje. Le izjemoma, kadar so zadeve nujne ali soglasja ni mogoče doseči, ukrepa. *ekipi daje vse potrebne informacije o poteku projekta.. *zaradi boljšega medsebojnega poznavanja, menjava delo med člani ekipe in spodbuja medsebojno pomoč. *spodbuja iskanje čim več dejstev in idej za rešitve ter ustvarjalnost s tehnikami ustvarjalnega razmišljanja. *razpravlja o vseh konfliktih bodisi skupaj ali posamično s posameznimi člani ekipe. *je na voljo vsem članom ekipe. *pogosto uporablja pohvale in graje. Kritika mora biti konstruktivna in ustrezno izrečena. *spodbuja ustrezno delitev dela in s tem preprečuje da je določen član ekipe preveč obremenjen, ostali pa so nedejavni. *vedno podpira člane v njihovih idejah in prizadevanjih. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 24 46 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision [[Image:Adrema novinarjev.jpg|thumb|right|Primer uporabe Excela za adremo]] '''Adrema''' je seznam kontaktov tako osebnih naslovov in kontaktnih številk novinarjev, kot tudi splošnih naslovov [[mediji|medijev]]. Za lažje upravljanje s temi podatki je najbolj priporočljivo podatke vpisovati v enega izmed podatkovnih programov (npr. Exel, Access, ...). Podatki, ki jih vpisujemo so: * ime in priimek novinarja/naziv medija, * oddaja, rubrika * e-poštni naslov, * telefonska številka, * termin izzida, čas prikaza, * sedež, * pokritost (nacionalni, lokalni medij), * opombe. Seveda je forma adreme in podatki, ki jih zbiramo odvisna čisto od nas. Včasih ne bo mogoče zapolniti vseh polj s podatki. Kadarkoli vas kakšen novinar ali medij kontaktira, si obvezno dodajte njegov/njen kontakt v adremo. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 25 48 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision ==Poslanstvo info točke (namesto uvoda)== Glavno poslanstvo info točke vsakega študentskega kluba je v tem, da skozi njeno delovanje ohranja stik z svojimi člani. Delovanje info točke je lahko v smislu fizičnega kontakta z njenimi uporabniki, ali pa preko intermedijskih kanalov komuniciranja - v današnjem času je pomembno iskati zlasti te nove načine komuniciranja. Najbolj bazična naloga info točke je včlanjevanje študentov in dijakov v svoje društvo. Ker je potrebno za polnopravno včlanitev v društvo tudi prinesti originalno potrdilo o šolanju je pomembno, da naše potencialne člane fizično privabimo v prostore info toče oz. društva. To lahko storimo na več načinov. Lahko jih podkupimo z tremi brezplačnimi pivi in majico, ali pa jim ponudimo še neke dodatne storitve s katerimi pa bomo lahko izboljšali kakovost obštudijskega življenja naših članov, kar pa je najpomembnejša naloga študentskih društev, zaradi česar smo tudi financirani - [[Pravilnik o namenski porabi sredstev]]. ==Infrastruktura in obratovalni čas== [[Image:IMG_0257.jpg|thumb|Primer prostora]] Osnovni pogoj za delovanje info točke je seveda prostor za opravljanje te dejavnosti. V kolikor ima klub že svoje prostore je osnovnemu pogoju zadovoljeno. V primeru če pa klub nima prostora so na voljo naslednje rešitve. ===Najem lastnega prostora=== Najlažja rešitev je najem lastnega prostora, žal pa tudi najdražja. Cena najema poslovnega prostora se v Sloveniji giblje med 6€ in 15€ na kvadratni meter. Velikost prostora info točke ne rabi presegati 15m2 kar pomeni, da je strošek najemnine mesečno okoli 150€. V kolikor se klub odloči, da je pripravljen v info točko vložiti tak strošek je potrebno razmisliti samo še o lokaciji info točke. Najboljše je da je info točka locirana na stičišču poti večine študentov v kraju. To je lahko v bližini srednjih ali visokih šol, knjižnice, lokali, avtobusna ali železniška postaja,… ===Pridobitev subvencioniranih prostorov iz občinskih virov=== Nekatere občino oddajo svojo prostore po subvencionirani ceni aktivnim društvom, ki delujejo na njenem področju – Hiše društev. Smiselno se je pozanimati pri svoji občini ali tam taka rešitev obstaja. Pridobitev statusa društva v javnem interesu in posledično pridobitev prostorov v brezplačno uporabo Na podlagi [http://www.uradni-list.si/1/content?id=73792&part=&highlight=zakon+o+dru%C5%A1tvih Zakona o društvih] - točka V., lahko društvo med drugim pridobi tudi status društva v javnem interesu na področju kulture. Za organizacije v javnem interesu na področju kulture veljajo tudi ugodnosti na podlagi 74. in 75. in eventualno 79. člena ZUJIK-a. Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti lahko da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki izvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s pogodbo. Javna kulturna infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji, ki deluje v javnem interesu po 80. členu ZUJIK-a, brez javnega razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje ali uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja. Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne potrebe na posameznem področju in katerega delovanje je v javnem interesu, pa mu niso zagotovljena sredstva v okviru drugih oblik javnega financiranja, niti ni dobil v upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko država oziroma lokalna skupnost zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev delovanja. Več o postopku si lahko prberete na straneh [http://www.mk.gov.si/si/postopki/statusi_in_pravice/pridobitev_statusa_drustva_v_javnem_interesu/ Ministrstva za kulturo] ===Oprema prostora=== Za nemoteno delovanje info točke je potrebno osnovno pisarniško pohištvo (pisalna miza, omara), računalnik, internetna povezava, električni priključek in telefonska povezava ali društveni mobilni telefon. Zagonski stroški info točke lahko zanašajo, odvisno od iznajdljivosti, od 500€ - 2000€. Tekoči stroški pa znašajo od 70€ - 150€. ===Obratovalni čas=== Obratovalni čas je odvisen od storitev, ki jih nudi info točka. V primeru prodaje bonov bo verjetno obratovalni čas tudi med tednom. Drugače pa je smiselno, da je info točka odprta med koncem tedna, najbolje proti večeru. ==Informiranje članov o dogodkih društva== Informiranje lahko poteka po različnih kanalih: prek spleta z direktno pošto, prek objav na spletnih straneh društva, neposredno v fizični (tiskani) obliki članu društva ali posredno z objavo v prostorih društva (na oglasni deski). Poleg načina informiranja je ključnega pomena tudi njegova vsebina, ki mora biti natančno opredeljena. Informator se mora zavedati cilja in želenih posledic svojega informiranja. Vedeti mora, kaj želi z obveščanjem doseči, kakšne informacije bo nudil drugim in kaj pričakuje od vsebine ter načina serviranja informacij. Vsebinski sklop običajno obsega osnovna novinarska vprašanja: Kaj?, Kdo?, Kje?, Kdaj?, Kako? in Zakaj?, ki so hkrati nujna za kakovostno in celovito informiranje. Način podajanja in vsebina informacije sta močno prepletena in gresta z roko v roki. Zato je izjemno pomembno, da vsebino prilagodimo načinu. Tako lahko na primer prek spletnih virov sporočanja odkrijemo novosti, ki z bolj vizualnimi očmi predstavljajo vsebino. Zavedati se moramo prednosti, ki nam jih ponujajo načini informiranja in glede na svoje delovanje društva, vizijo in poslanstvo izberemo tistega, ki nam najbolj ustreza. ==Včlanjevanje v društvo== Poslanstvo, vizija in delovanje društva je na vsakem koraku približano članom, ki za društvo pomenijo center pozornosti in orientacijski kompas po različnih dejavnostih. Društvo je ustanovljeno zaradi svojih članov in vedno jim nudi številne aktivnosti, dejavnosti, popuste, bližnjice, ki jih člani potrebujejo, se jih poslužujejo oziroma jim spodbujajo določene interese. Društvo skratka deluje za svoje člane, zato si prizadeva tudi za čim več pridobljenih, aktivnih in vključenih članov. Za pridobitev članstva v društvu mora posameznik izpolniti pristopno izjavo, s katero potrdi, da želi postati član. Če je društvo študentsko, potem to pomeni, da študent s stalnim bivališčem v Upravni enoti društva, postane redni član društva. Medtem ko dijak ali kdo, ki ni v Upravni enoti društva, po podpisu izjave postane izredni član društva. Na obrazcu za pridobitev članstva, posameznik pusti tudi svoje osebne podatke in soglasje, da se osebni podatki iz pristopne izjave v skladu z zakonom uporabljajo za namen vodenja evidence o članih ter korespondence med društvom in člani. Člani določenega društva imajo s tem, ko se vključijo v društvo določene bonitete in prednosti pri dejavnostih, ki jih organizira društvo ali je v dogovoru s kakšno drugo neodvisno organizacijo ali podjetjem. ==Posredovanje zanimivih vsebin za mlade== Društvo postavlja vizijo in poslanstvo glede na svoje člane in zato so jim na razpolago številne vsebine, pri katerih društvo poskrbi za določene popuste ali druge prednosti pri svojih članih. ===Prodaja vstopnic za prireditve=== Društvo lahko za določene prireditve, namenjene mladim, za katere ve, da so zanimivi njegovim članom, v sodelovanju in dogovoru z organizatorjem te prireditve, pridobi vstopnice, ki jih na to prodaja v svojih prostorih. Pri teh vstopnicah upošteva članstvo in svojim članom nameni določen popust na kupljeno vstopnico. Prireditve so pogosto športne, gledališke ali glasbene narave. Lahko pa društvo postane tudi prodajno mesto za določena podjetja, ki prodajajo vstopnice, in na tak način približa prodajo mladim, olajša pregled izbire in omogoči časovno ter prostorsko dostopnost. Smiselen je tudi dogovor z največjim ponudnikom vstopnic za različne dogodke v Sloveniji [http://www.eventim.si/ Eventimom], ki ima tudi največjo mrežo posredovalnic. ===Prodaja študentskih bonov=== Društvo se lahko v sodelovanju z posameznimi Študentskimi organizcijami univerz ([http://www.sou-lj.si/ ŠOU Ljubljana], [http://www.soum.si/ ŠOU Maribor] in [http://soup.si/ ŠOU Primorska]) dogovori, da postane njihovo prodajno mesto za študentske bone. Na tak način je društvo zavezano k pridobitvi določenih nujnosti, ki jih potrebuje za izvedbo prodaje, kot na primer: prostor za prodajo bonov, ki je lahko v prostorih društva, računalnik in tiskalnik, posameznika – študenta, ki bo prodajal študentske bone. Prodaja študentskih bonov znotraj društva je še eden od pokazateljev prednosti mladih, ki jih nudi društvo. Za lažji pregled kako zgleda posredovanje bonov je tukaj [[Media:Infotočka_DNŠ_posredovanje.bonov.pdf|dokument]] o prodaji bonov na Društvu novomeških študentov. ===Prodaja mladinskih izkaznic=== Društvo je lahko prodajno mesto tudi za mladinske kartice, ki mladim olajšajo predvsem izobraževalne in transportne storitve, doma in v tujini. V dogovoru z [http://www.mva.si/ Zavodom za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT)] in [http://www.erazem.net/ Erazmom] lahko društva pridobijo mladinske kartice, ki mladim olajšajo dostopnost do želenih storitev. Na tak način člani društva pridobijo tudi informacije o še drugih dejavnostih doma in v tujini. ===Prodaja smučarskih vozovnic=== Da bi društvo omogočilo čim boljšo dostopnost do smučarskih kart svojim članom, posebno če ni nastanjeno v večjem univerzitetnem mestu, lahko v dogovoru s [http://www.sousport.si/ ŠOU Športom] sklene sodelovanje pri prodaji smučarskih kart. Tako društvo postane prodajno mesto za smučarske karte, ki jih pridobi od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in prodaja svojim članom. Društvo v tem pogledu postane vmesnik med organizacijo in mladimi, ki jim približa, poenostavi ali naredi storitve dostopne. ==Informiranje občanov o dogodkih v kraju== Tako kot informiranje članov o dogodkih društva lahko tudi informiranje občanov o dogodkih v kraju poteka po različnih kanalih: prek spleta z direktno pošto, prek objav na spletnih straneh društva ali neposredno v fizični (tiskani) obliki naslovniku. Ob tem moramo imeti ves čas v mislih, koga od občanov želimo informirati (starejše, mlajše, vse) in glede na to prilagodimo način obveščanja o dogodkih. Poleg načina informiranja je ključnega pomena tudi njegova vsebina, ki mora biti natančno opredeljena. Informator se mora zavedati cilja in želenih posledic svojega informiranja. Vedeti mora, kaj želi z obveščanjem doseči, kakšne informacije bo nudil drugim in kaj pričakuje od vsebine ter načina serviranja informacij. Vsebinski sklop običajno obsega osnovna novinarska vprašanja: Kaj?, Kdo?, Kje?, Kdaj?, Kako? in Zakaj?, ki so hkrati nujna za kakovostno in celovito informiranje. Način podajanja in vsebina informacije sta močno prepletena in gresta z roko v roki. Zato je izjemno pomembno, da vsebino prilagodimo načinu. Tako lahko na primer prek spletnih virov sporočanja odkrijemo novosti, ki z bolj vizualnimi očmi predstavljajo vsebino. Zavedati se moramo prednosti, ki nam jih ponujajo načini informiranja in glede na svoje delovanje društva, vizijo in poslanstvo izberemo tistega, ki nam najbolj ustreza. Pri tem moramo imeti ves čas v mislih, komu sporočamo informacije o dogodkih. Če gre za resnično razpršeno ciljno publiko, kot na primer, da želimo zajeti vse občane, lahko posamezne novice prilagodimo glede na osebe, ki so jim dogodki namenjeni. [http://www.novomesto.info/ Primer spletnega napovenika] [[Media: Napovednik_april_2008.pdf‎|Primer tiskanega mesečnega napovednika]] [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 26 50 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision Spletna stran je ogledalo organizacije, ki stoji za njo, je virtualna podoba in v svojem predstavitvenem smislu tudi »oglas« za blagovno znamko kluba, ponavadi tudi prvi stik naših članov z nami, zato je ne smemo zanemarjati. Predstavlja enega izmed pomembnejših delov podpornih dejavnosti kluba, saj s svojo obliko in vsebino predstavlja neposreden komunikacijski kanal med organizacijo in njenimi ciljnimi javnostmi. Ključno je, da je spletna stran uporabna ter zanimiva in da ni sama sebi namen. Uporabna spletna stran je takšna, na kateri uporabnik lahko hitro in učinkovito najde informacije, ki jih išče. ==Sestavine dobre spletne strani== Spletna stran mora zadovoljiti uporabnika s tem, da mu na najbolj optimalen in najhitrejši način posreduje informacijo, ki jo išče. Pravilno izdelana spletna stran ima velik »prodajni« potencial, prikaže nas v pozitivni luči, predvsem pa uporabnika zainteresira za našo dejavnost ter ga s tem posledično dalj časa zadrži na naši strani. ===Oblikovna podoba=== Ko bo uporabnik prvič prišel na vašo spletno stran bo najprej opazil oblikovno podobo. Izkušnje kažejo, da je najboljša oblikovna podoba tista, ki je preprosta in ki ne vsebuje nepotrebnih odvečnih elementov. Pri obliki je potrebno največ pozornosti nameniti všečnosti, navigaciji, barvam, ozadju, grafičnim elementom, tipografiji in velikosti pisave. Pri ustvarjanju oblikovne podobe moramo upoštevati naslednje stvari: * pretiravanje s količino barv na strani ni priporočljivo * izogibati se je potrebno nekoristnim animacijam, utripajočim napisom, zvočnim datotekam... * ozadje mora biti ves čas enako in ne sme izstopati * okoli teksta moramo puščati dovolj praznega prostora * pisava mora biti čitljiva in dovolj velika za uporabnika * uporaba grafičnih elementov mora vsebino le popestriti, nikakor pa je ne sme zadušiti *grafični elementi in slike morajo biti zaradi nalaganja spletne strani optimizirani in shranjeni v primernem grafičnem formatu (.gif ali .jpg) * zaradi boljše čitljivosti naj se uporablja temna pisava na svetli podlagi Dobra oblikovna podoba naredi vtis harmonije barv, slik in vsebine, vendar pa se je potrebno zavedati, da je še tako lepo oblikovana spletna stran brez uporabne vrednosti, če ne vsebuje vsebine, ki bi oblikovalca pritegnila in ga prepričala, da se je nanjo še vredno vrniti. ===Uporabnost in navigacija=== Pojem uporabnosti se prepleta z drugimi vidiki oblikovanja spletnih strani in sicer kreativnosti, grafike, hitrosti nalaganja, krmiljenja, vsebinskih vidikov in všečnosti. Spletna stran mora imeti preprosto navigacijo, uporabnik mora v vsakem trenutku natančno vedeti, kje na straneh se nahaja. Pri oblikovanju navigacijskega sistema moramo imeti v mislih tri vprasanja povprecnega uporabnika: # Kje sem? # Kje sem bil? # Kam lahko grem? Kjerkoli na spletni strani se uporabnik znajde, si mora s pomočjo našega navigacijskega sistema vedno znati odgovoriti na zgornja vprašanja. Uporabniki so se navadili na določene postavitve na spletni strani: * logotip organizacije se ponavadi nahaja v levem zgornjem kotu in vsebuje povezavo nazaj na prvo stran * termin »O nas« se uporablja za informacije o organizaciji * navigacija je na vsaki podstrani na istem mestu in se navezuje na vsebino strani * pravilo treh klikov: po tem pravilu naj bi uporabnik z največ tremi kliki prišel do iskane informacije; če je spletna stran obširnejša, mora imeti na vidnem mestu tudi iskalec vsebine Ne podcenjujte pomembnosti teh elementov. S tem, ko se internet razvija, se vse bolj navajamo, da so določene stvari rešene na podoben način. Če kršimo ta pravila, nam bo kmalu ostala le še neuporabna spletna stran in kup razočaranih obiskovalcev. ===Vsebina=== Ko uporabnik dobi prvi vtis o oblikovni podobi strani, se bo osredotočil predvsem na vsebino. Spletne strani morajo biti redno vzdrževane. Tekst mora biti slovnično pravilno napisan, vsebina razumljiva, jedernata, verodostojna in uporabna. Potrebno je poudariti, da se pri izdelavi spletnih strani uporablja drugačna pravila kot pri pisanju besedila pri tiskanih medijih. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da spletni obiskovalci z zaslona le s težavo prebirajo dolga besedila. Študije kažejo, da je branje z zaslona približno 25 % počasnejše kot branje besedila na papirju, mnogim pa je branje z zaslona tudi neprijetno. Zato velja nepisano pravilo, da se mora na spletnih straneh uporabiti polovico manj besedila kot v tiskanih medijih. Daljša besedila razdelimo na poglavja in jih predstavimo na podstraneh ali na isti strani, pri čemer je potrebno poglavja opremiti z linki in povezavo »Na vrh strani«. ===Tehnologija=== Spletne strani se morajo nalagati kar se da hitro in zanesljivo. Grafični elementi morajo biti optimizirani in shranjeni v ustreznem formatu. Pomembno je, da so spletne strani nameščene na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Študije kažejo, da bo povprečen uporabnik čakal maksimalno 8,6 sekunde, da se spletna stran popolnoma naloži. Priporočljivo je, da si pred izdelavo spletne strani preberete razne članke na temo kako pospešiti nalaganje strani. Pred objavo strani je potrebno preveriti delovanje strani pri različnih ločljivostih, pri različnih hitrostih povezav in z različnimi brskalniki (Microsoft Explorer, Mozilla Firefox, Opera,...). Stran mora biti vidna pri različnih ločljivostih, vsekakor pa pri ločljivosti 800x600 in 1024x768, ki jo uporablja večino uporabnikov. ===Interaktivnost=== Interaktivnost, ki omogoča aktivno vlogo uporabnikov na spletnih straneh zagotovimo s pomočjo raznih obrazcov in aplikacij kot so vpisovanje e-mail naslovov uporabnikov (ki jih kasneje vključimo v mailing liste in članom pošiljamo napovednike, vabila na projekte...), spletne ankete (npr. za povratne informacije o uspešnosti projekta...), nagradne igre (npr. motiviramo uporabnika, da na naši strani ostane dlje in jo razišče), obrazci za predloge, želje, pohvale... Interaktivnost je še posebej pomembna za vzdrževanje dolgoročnejših odnosov z našimi člani. ===Marketinški vidik=== Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktične vrednosti, če ni obiskana. Obisk spletne strani je potrebno stimulirati z različnimi metodami oglaševanja. Ker pa so finančna sredstva ponavadi zelo omejena, zadostuje že navedba spletnega naslova v vseh prvinah [[Celostna grafična podoba|celostne grafične podobe]] organizacije (kot dodatek logotipu, dopisni papir, kuverte, plakati, prezentacije, promocijski material,....). Če dosežemo zadostno obiskanost naše spletne strani, lahko to kasneje izkoristimo s prodajo oglasnega prostora na njej in posledično zagotovimo denarna sredstva za vzdrževanje strani - s tem dosežemo, da stran v čim manjši meri bremeni proračun organizacije. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 27 52 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision ==O izjavi oziroma sporočilu== Pri obveščanju [[mediji|medijev]] glede vsebin, ki jih mladinske nevladne organizacije lahko ponudijo, se je potrebno zavedati, da so takšne vsebine predvsem tiste, ki služijo zapolnjevanju praznih prostorov v časopisu ob koncu redakcijskega časa, manjkajočih minut na radiu ali televiziji. Seveda pa obstajajo rubrike in oddaje, ki so namenjene pokrivanju študentske tematike, tako da imamo največ možnosti prav na takšnih naslovih. Vsekakor pa je prav, da o svojih aktivnosti obveščate najširši spekter medijev, saj tako si ustvarite večje možnosti za objavo. Kar potrebujete za učinkovito obveščanje medijev o svojih aktivnostih je dobra [[adrema]]. Gre za seznam kontaktov relevantnih novinarjev, urednikov in splošnih informacijskih naslovov različnih medijev. POZOR! VEDNO pošiljajte sporočilo z naslovi napisanimi v SKP: oziroma BCC: vrstici za navajanje e-poštnih naslovov. '''Izjava ali sporočilo za medije''' je preprost in poceni način komuniciranja z javnostmi. Seveda je pri pošiljanju takšnih sporočil dobro vedeti nekaj osnovnih pravil s katerimi si lahko zagotovite več objav. Vredno si je zapomniti, da čimveč lahko novinarju ponudimo (v smislu že v naprej pripravljenega materiala, takojšnje odzivnosti na vprašanja, kontinuitete dela in zanesljivosti točno določenega človeka), večja je možnost, da se bo v njem/njej zbudila tista iskrica zanimanja. ==Pošiljanje== Najpogostejši in najpreprostejši način pošiljanja sporočila je elektronska pošta. Pomembno je seveda tudi kaj napišemo kot Subject elektronskega sporočila. Najslabše kar lahko naredimo je, da v naslovu elektronskega sporočila napišemo 'Sporočilo (Izjava) za medije'. To novinarju ne sporoči ničesar, in glede na to, da dnevno prejme preko sto sporočil različnih naslovnikov, se mu takšno sporočilo na prvi pogled ne bo zdelo zanimivo. Poskusite že v naslovu na kratko opisati za kakšen dogodek gre. V samem elektronskem sporočilu na kratko predstavite vašo organizacijo in povzamite izjavo/sporočilo, ki ga kasneje pripnite kot priponko elektronskemu sporočilu. V elektronskem sporočilu pa glede na dejstva glede dogodka vaše organizacije, odgovorite na pet kratkih vprašanj: * '''Kaj''' se bo dogajalo? * '''Kdo''' organizira prireditev? * '''Kje''' bo potekalo dogajanje? * '''Kdaj''' bo potekalo? * '''Zakaj''' smo se odločili za organizacijo? ==Čas pošiljanja sporočila== Pomembno je tudi, kateri dan v tednu pošiljamo sporočilo za medije. Glede na lastno presojo in okoliščine dogodka (datum, dan) pošljemo sporočilo za javnost enkrat od 3 do 7 dni pred dogodkom. Če se odločimo za pošiljanje teden dni pred dogodkom, obvezno pošljemo še opomnik na dogodek v obliki krajšega sporočila z referenco na prvotno sporočilo za medije. Če se naš dogodek odvija med vikendom, je v primeru dnevnikov in tedenskih oddaj idealno, da se sporočilo pošlje v ponedeljek, ko se uredništva organizirajo glede razporedov prispevkov za tisti teden. Obvezno je pa torej poslati še opomnik v petek zjutraj, da se lahko novinarji organizirajo in pokličejo za izjavo ali pa se osebno oglasijo na dogodku tistega vikenda. Če se naš dogodek odvija med tednom pa so sicer možnosti odvisne od prej omenjenih okoliščin, nekakšna priporočila pa bi lahko bila: * ko je dogodek v ponedeljek, pošljemo sporočilo v četrtek teden prej in opomnik v nedeljo, * ko je dogodek v torek, pošljemo sporočilo v četrtek teden prej in opomnik v ponedeljek, * ko je dogodek v sredo, pošljemo sporočilo v ponedeljek isti teden, vendar brez opomnika, * ko je dogodek v četrtek, pošljemo sporočilo v ponedeljek isti teden in brez opomnika, * ko je dogodek v petek, pošljemo sporočilo v torek isti teden brez opomnika. POZOR! Pošiljanje sporočila prilagodite vsem ostalim zanimivim tematikam s katerimi se ukvarjajo novinarji v želenem času pošiljanja sporočila oziroma dogodka. Takšni tematike so zasedanja Državnega zbora, vlade, vseslovenski dogodki, Evropska unija, volitve, ... ==Oblika in slog sporočila/izjave za medije== Jure Brankovič v svojem priročniku navaja sledeča pravila za pripravo sporočila za medije: * Dolžina sporočila za javnost ne sme presegati ene strani (200 besed). * Prepričajte se, da ima njegova vsebina "novičarsko vrednost": je zanimiva, nova pomembna. * V prvem odstavku mora biti naveden bistveni del sporočila: Kaj/Kdo/Kje/Kdaj/Zakaj. * Navedena naj bo spletna stran organizacije. * Navedena naj bo kontaktna oseba, pri kateri lahko novinarji dobijo dodatna pojasnila. * Uporabite način sporočanja, ki je primeren za medij (za časopis ali elektronske medije, glede na tipične bralce določenega medija ...). * Predstavljajte si, da o lastni organizaciji ne veste nič. Bi razumeli svoje sporočilo? Bi ga razumeli tako vaši prijatelji kot vaši starši in babica? * Uporabite knjižni jezik, brez žargona vaše organizacije. Pazite na slovnične napake. * Uporabljajte kratke, nezapletene besede, kratke stavke, izogibajte se odvisnikov. * Razložite vse strokovne izraze. * Ne uporabljajte kratic. Če jih uporabite, jih ob prvi navedbi razložite. * Ne uporabljajte trpnika (pasiva). Namesto "Narejeno bo" napišite "Naredili bomo". * Na kratko opišite svojo organizacijo. ==Primer izjave za javnost== [[Media:sporočilo za medije.doc|Primer izjave za javnost]] ==Viri== Brankovič, Jure (2007): ''Odnosi z javnostmi. Priročnik za nevladne organizacije.'' Ljubljana, Mladinski svet Slovenije. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 28 54 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision Določiti javnosti organizacije pomeni določiti s kakšnim namenom in za koga organizacija sploh obstaja. Ko določimo javnosti, lahko določimo vizijo, poslanstvo in cilje organizacije, ki jih s svojim delovanjem poskušamo doseči. Pri samih [[odnosi z javnostmi|odnosih z javnostmi]], nam prav določitev javnosti pomaga pri izbiri strategije vzdrževanja dobre javne podobe v širši javnosti. Javnosti naše organizacije prepoznamo s pomočjo odgovorov na dve vprašanji: * Na koga s svojim delovanjem (lahko) vplivamo mi? * Kdo (lahko) vpliva na nas? Obstajajo različne metode, s katerimi vzdržujemo pozitivno podobo, uporaba različnih kombinacij le-teh pa je odvisna od profila javnosti, ki ga želimo doseči. ==Vrste javnosti== Delimo jih lahko na zunanje in notranje. Glede na skupne cilje in vizijo oblikujemo strategijo upravljanja odnosov z javnostmi. ===Zunanje javnosti=== Pod pojmom zunanje javnosti razumemo vse akterje, ki niso naši člani. Če jih nekaj naštejemo, med zunanje javnosti mladinske nevladne organizacije spadajo: * potencialni člani oz. določena ciljna demografska skupina, * širša javnost, * sorodne organizacije, * odločevalci v državi, lokalni skupnosti. Vse te javnosti najučinkoviteje obveščamo oziroma o dobrem delovanju poročamo s pomočjo medijev. Pomembno je, da tem javnostim redno poročamo o svojih dejavnostih, saj tako gradimo pozitivno javno podobo. Nikoli ne vemo, kdaj bomo katerega od akterjev zunanjih javnosti potrebovali. ===Notranje javnosti=== Notranje javnosti zajemajo * člane, * zaposlene, * dolgotrajne partnerje. Načini komuniciranja, ki jih uporabljamo za notranje javnosti so bolj neposredne, naslovljene na točno določene akterje. Pri komuniciranju s temi javnostmi so nam v veliko pomoč elektronski mediji, kot so e-pošta in [[spletna stran|internetna stran]]. Če situacija zahteva, se članom, zaposlenim, partnerjem pošilja dopise tudi fizično, kar pa zahteva personalizirane dopisne liste, personalizirane koverte, ki izkazujejo našo profesionalnost in institucionaliziranost. Pri kakršnikoli komunikacijami z obema vrstama javnosti je velikega pomena naša [[CGP|celostna grafična podoba]]. Pomembno ja, da dosledno uporabljamo svoj CGP, ki daje naši organizaciji vizualno podobo, vtisne se v spomin javnosti, ki našo organizacijo povezuje z CGP, ki zaradi tega razloga mora biti skrbno izbrana. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 29 56 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision == Kaj je program Mladi v akciji in kaj je mladinska izmenjava? == Program Mladi v akciji je program za mlade, ki je financiran s strani Evropske unije in ki se osredotoča na štiri prednostna področja: evropsko državljanstvo, participacija mladih, kulturna raznolikost in vključevanje mladih z manj možnostmi. Program zajema projekte kot so mladinske izmenjave, evropska prostovoljna služba, seminarji, usposabljanje mladinskih delavcev,... Mednarodna [[mladinska izmenjava]] je ena izmed podakcij programa Mladi v akciji, katere udeleženci so lahko mladi stari od 13 – 26 let. Gre za izmenjave mladih iz različnih držav, ki s pomočjo različnih delavnic povezanih z določeno temo, spoznavajo druge kulture, običaje, študentske organizacijske strukture… Mladinske izmenjave (v okviru programa Mladi v akciji) niso:jezikovni tečaji, delovni tabori, akademska študijska potovanja, aktivnosti izmenjav, katerih cilj je finančni dobiček, aktivnosti izmenjav, ki spadajo na področje turizma, festivali, počitniška potovanja, turneje, šolske izmenjave, športna tekomovanja, statuarna zasedanja organizacij, politični shodi, delovni tabori. Več na http://www.mva.si. == Kdo in kje jo lahko prijavi? == Mladinsko izmenjavo lahko prijavi vsak, ki je zakonito registriran v svoji državi. Prijavi jo lahko na nacionalno agencijo (MOVIT NA MLADINA) in sicer na enega izmed petih rokov v letu: * '''1. februarja''' (projekti med 1. majem in 30. septembrom) * '''1. aprila''' (projekti med 1. julijem in 30. novembrom) * '''1. junija ''' (projekti med 1. septembrom in 31. januarjem) * '''1. septembra''' (proejkti med 1. decembrom in 30. aprilom) * '''1. novembra''' (projekti med 1. februarjem in 31. julijem) == Kje najti partnerje? == Najboljša praksa je še vedno najti partnerske države preko ljudi, ki so se že udeležili ali organizirali kakšno izmenjavo. Tudi Zveza ŠKIS ima svojo bazo mednarodnih partnerjev s katerimi smo že sodelovali v preteklosti. == Kje dobiti dodatne finance za projekt? == Finance, ki jih dobite od nacionalne agencije je določen pavšal, ki ga določijo odgovorni na podlagi prijavnice. Za dodatne finance ali materialna sredstva lahko v tem primeru zaprosite ambasade ali pa poskusite povezati izmenjavo z vašo lokalno skupnostjo oz. podjetji, ki se ukvarjajo s tematiko vaše izmenjave. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 30 58 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision Krizno upravljanje z javnostmi je nujno ob neljubem dogodku, ki se je zgodil v povezavi z našo organizacijo ali dogodkom naše organizacije, za katerega nosimo odgovornost. Vemo, da se hitro pojavi takšen sklop okoliščin, ki na podobo naše organizacije mečejo slabo luč. Vsega ni moč predvideti, je pa nujno, da smo na vse hipotetične okoliščine ustrezno pripravljeni. Najbolje je, da se naša predvidevanja nikoli ne uresničijo, vendar temu vedno ni tako. Odgovor organizacije na krizni dogodek je premišljeno in usklajeno sporočilo organizacije, ki je podprto s konkretnimi in neizpodbitnimi dejstvi. Odgovor pripravi manjša skupina predstavnikov organizacije. Praviloma so to vodja organizacije, predstavnik odnose z javnostmi in vodja projekta oz. dela organizacije, ki ga krizni dogodek zadeva. Pri saniranju morebitne sence na organizacijsko javno podobo je ključnega pomena hiter odgovor. ==Orodja za reševanje krize== Orodja, ki jih uporabljamo v različnih stopnjah kriznega komuniciranja so: * načrt (krizni načrt za posamezni dogodek), * predhodna določitev ključnih javnosti in možnosti za kontakt z njimi, * izoblikovanje jasnega sporočila organizacije, * uporaba konkretnih podatkov oziroma dokumentov za podporo sporočilu, * možnost širjenja informacij med posameznimi ključnimi občinstvi. Ključnega pomena je, da je odgovor organizacije ob neljubem dogodku podan hitro, vendar pa je predhodno usklajen znotraj organizacije same na ravni manjše krizne ekipe, ki jo praviloma sestavljajo predsednik organizacije, predstavnik za odnose z javnostmi in pa vodja projekta ali dela organizacije, ki se ga dogodek tiče. ==Stopnje kriznega komuniciranja== Spodaj opisane stopnje postopka kriznega komuniciranja se smiselno nadaljujejo in po uspešno izpeljanem postopku lahko rečemo, da smo storili vse v naši moči za sanacijo vpliva kriznega dogodka na našo javno podobo. Občutek javnosti, da nismo ničesar skrivali in da smo iskreno odgovarjali na vprašanja (povedati točno to kar si želimo in doseči, da javnost občuti, da smo jim zaupali vse, je umetnost, ki se jo da izučiti). ===Predkrizne priprave=== Za vsak možen scenarij, ki se naši organizaciji ali na našem projektu lahko pripeti, moramo predvideti vse scenarije, ki jih je moč predhodno predvideti. Oblikovati moramo ekipo, ki bo v primeru neljubega dogodka koordinirala odzive na krizo, sestaviti sporočila za javnosti, katerim manjkajo zgolj konkretne informacije morebitnega dogodka (kje, kdaj, kdo, ...). Nekaj takih situacij, na katere se je moč predhodno pripraviti s strategijo so: * prometna nesreča, * sesutje stavbe, konstrukcije, * pretep, * požar, * vandalizem zoper premoženje, * posilstvo, ... Seveda pa je nujno prilagoditi strategijo, ki ustreza konkretnim okoliščinam dogodka, ki se je zgodil. Vedno je dobro imeti pripravljena predstavitvena gradiva, ki predstavljajo našo organizacijo v dobri luči, naše projekte kot uspešne ... Ekipa, ki bo odgovarjala na s krizo povezane dejavnosti, mora biti pripravljena na vse pasti, ki jih morebiti sreča pri postopku sanacije slabe luči na našo javno podobo. ===Začetek krize=== V trenutku zaznanja krize oziroma obvestila o kriznem dogodku moramo začeti z zbiranjem informacij in dejstev o dogodku, ki jih moramo sortirati, kot tiste, ki so za javnost relevantne in tiste, ki nam pomagajo pri nadaljnih odločitvah. Dokler ne zberemo vseh resničnih podatkov na novinarska vprašanja ne odgovarjamo oziroma odgovorimo z: "Ker še nimamo vseh dejstev, dogodka in vseh okoliščin še ne bi bilo primerno komentirati." Predhodno določimo kdo bo tista oseba, ki bo edina dajala izjave medijem. ====Prvi dan==== Prvi dan je nujno, da si še pred izjavami za medije, zagotovite dostop do javnosti, katerih se kriza neposredno tiče (starši prizadetih, organizacije, ki bodo morebiti utrpele škodo, ...). Pomembno je, da za dogodek izvedo od vas in ne od drugih organizacij, kot so policija, ali pa celo medijev. V prvih 24 urah si bodo mediji poleg vseh informacij o organizaciji, ki jih je moč najti na vaših spletnih straneh, v arhivih, tudi odgovore na naslednja vprašanja: * Kaj se je zgodilo? * Kdo je kriv? * Ali so bili zagotovljeni ukrepi, ki bi takšen dogodek lahko preprečili? * Ali ste v organizaciji pravilno ocenili tveganje? * Kdo bo odgovarjal in kakne bodo zanj posledice? ====Drugi dan==== V prihajajočih dneh bodo mediji zgradili celoten spekter zgodbe in raziskovali okoliščine s pomočjo različnih prič, vpletenih ipd. Pričakujete lahko vprašanja kot so: * Zakaj organizacija ni preprečila takšnega dogodka? * Ste se v preteklosti že soočili z drugimi podobnimi dogodki? * Ali ste takšne težave načrtovali in se nanje pripravili? * Ali ste pravilno delovali v krizi? * Kako boste preprečili takšne dogodke v prihodnosti? ===Ponovna vzpostavitev pozitivne javne podobe=== Gre za zahteven proces znotraj organizacije, ki zahteva veliko energije vseh aktivistov. Priporoča se, da se v ta namen posveti precej časa predvsem za obveščanje članov in ugotavljanju dejstev dogodka ali vrste dogodkov. Po tem je za člane in ožje zainteresirane osebe smiselno organizirati sestanke ali srečanja na katerih se s pomočjo uradnih dokumentov in verodostojnih oseb predstavi okoliščine dogodka. Seveda jim moramo biti na voljo za dodatna vprašanja. Po prvotnih korakih sanacije učinkov krize se preusmerimo na pregled naše odzivnosti na krizo, tako v časovnem kot tudi vsebinskem smislu. Pri tem nam pomaga pregled medijskih objav. Po presoji lahko organiziramo tudi [[medijska konferenca|medijsko konferenco]], na kateri predstavimo vse informacije o krizi. To je tudi priložnost za organizacijo, da popravi napačne informacije, ki so jih objavili [[mediji]]. ==Viri== Brankovič, Jure (2007): ''Odnosi z javnostmi. Priročnik za nevladne organizacije.'' Ljubljana, Mladinski svet Slovenije. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 31 60 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision '''Odbori oz. resorji''' so podporne dejavnosti [[klub|študentskih klubov]]. Na študentskih klubih, ki so včlanjeni v Zvezo študentskih klubov Slovenije ([[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveza ŠKIS]]), poteka mnogo dejavnosti in [[projekt|projektov]]. Zaradi lažjega pregleda jih aktivisti na klubih ali vodstvo kluba razdelijo na področja - torej na resorje ali odbore. '''Vsak resor ali odbor pokriva drugo tematiko in [[projekt|projekte]], ki se navezujejo na to tematiko in pokrivajo te vsebine'''. Na različnih klubih se glede na njihove aktivnosti delijo tudi odbori oziroma resorji. Tako na različnih študentskih klubih obstajajo različni resorji, na primer: za socialo, za zdravstvo, za šport, za kulturo, za izobraževanje, za turizem, za dijake, za marketing in kreativo, za finance, itd. Seveda so resorji na klubih različno poimenovani in tudi različno združeni glede na potrebe (npr. "Sociala in zdravstvo", "Odbor za socialo", "Resor za socialo"...) [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveza ŠKIS]] ima prav tako kot klubi razdelitev na posamezne odbore znotraj glavnega odbora. '''Na Zvezi ŠKIS se odbori delijo na''': * '''Odbor za visoko šolstvo''' * '''Odbor za socialo in zdravstvo''' * '''Odbor za dijake''' * '''Mednarodni odbor''' ==Odbor za socialo== '''Odbor za socialo se ukvarja s socialnimi tematikami in z organizacijo socialnih [[projekt|projektov]]. To pomeni, da pokriva TEMATIKE''': * študentske družine * študentski domovi in bivanje * študentska prehrana in boni * subvencionirani prevozi * finančna pomoč * štipendije * zaposlovanje * itd. '''Odbor za socialo se ukvarja z organizacijo [[projekt|projektov]] na socialnem področju. To pomeni, da pripravlja [[projekt|projekte]]''': * za študentske družine. Npr. projekt Kluba študentov Kranj: Mlade mamice [http://www.ksk.si/zapik/zapik0108.asp?clanek=/0108/02.asp] * projekt subvencioniranih prevozov. Npr. Društva novnomeških študentov: Študentski avtobusi [http://www.drustvo-dns.si/index.php?n=101)] * nudenje finančne pomoči socialno ogroženim študentom. Npr. Študentski klub Žalec [http://www.sk-zalec.org/index.php?option=com_content&view=article&id=64&Itemid=85)].... Prav tako je bilo pod okriljem Odbora za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS izvedeno mnogo socialnih projektov, na primer ŠKISova štorklja - projekt za mlade študentske družine. V okviru Študentske organizacije Slovenije [[ŠOS]] pa je tudi nastal projekt [[projekt|projekte]] zaposlovanja mladih imanovan Kajpami.si [http://kajpami.si/]. ==Odbor za zdravstvo== '''Odbor za zdravstvo pokriva zdravstveno problematiko in zdravstvene projekte. Pod ta odbor spadajo TEMATIKE''': * krvodajalske akcije * zdrava prehrana * motnje hranjenja * boj proti raku dojk * boj proti AIDS-u * šport * alkohol in druge droge '''Primeri zdravstvenih projektov na študentskih klubih''': * Krvodajalska akcija, Klub študentov Kranj [http://www.si21.com/news.php?id=57987] '''Prav tako je bilo pod okriljem Odbora za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS izvedeno mnogo zdravstvenih projektov''': * "Krvavi torek" - ŠKISove krvodajalske akcije * "Sem študent, torej jem zdravo" * "ŠKISovi dnevi zdrave prehrane" * ... '''Prav tako pa se je Zveza ŠKIS pridružila zdravstveno obarvanim projektom drugih organizacij''': * "Rožnati oktober mesec boja proti raku dojk" v izvedbi Europa Donne [http://www.europadonna-zdruzenje.si/] * "Virus" projekt ob dnevu boja proti AIDS-u v izvedbi Društva študentov medicine Slovenije [http://www.dsms.net/] * "Tek za srce" v izvedbi Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) [http://www.dsms.net/] * "Darujmo za CT" v izvedbi Kliničnega Centra Ljubljana [http://www.darujmozact.si/] * ... ==Odbor za šport== Odbor za šport na študentskih klubih pokriva športne projekte in subvencije za športne aktivnosti članov na lokalni ravni. '''Primeri športnih projektov na študentskih klubih''': * KKŠ Fest, projekt odbojke na mivki, ulične košarke, malega nogometa, inline hokeja Kluba koroških študentov [http://www.klub-kks.si/index.php?modul=6&idNovice=689] * Ptujski triatlon, projekt teka, kolesarjenja in plavanja Kluba ptujskih študentov [http://www.klub-kps.si/vsebina-14.shtml] * Smučanje/bordanje Nassfeld, projekt Študentske organizacije Hrastnik [http://www.klub-soht.si/2009/01/27/smucanjebordanje-1422009-nassfeld/] * subvencioniranje aerobike, fitnesa, drsanja... Kluba radovljiških študentov [http://www.krs-klub.si/index.php?menu=26&go=1] * ... '''Tudi Zveza ŠKIS organizira mnoge športne projekte za vse študentske klube. Primeri projektov ŠKIS''': * "Vsi na ŠKIs", tradicionalen projekt smučanja * "ŠKISova regata", tradicionalen projekt jadranja * "ŠKISgol pokal", nogometna liga med študentskimi klubi * "ŠKISkoš pokal", košarkarska liga med študentskimi klubi * "V ritmu ŠKISa", plesni tečaj Spletna stran projektov Zveze ŠKIS [http://www.skis-zveza.si/projekti/?page_id=3] ==Odbor za kulturo== '''Odbor za kulturo se ukvarja s kulturnimi problematikami in z organizacijo kulturnih prireditev. TEMATIKE, ki jih pokriva odbor za kulturo''': * gledališke predstave * koncerti * razstave * tradicionalne prireditve klubov ali krajev * fotografski tečaji '''Primeri iz študentskih klubov''': * "Pesniška olimpijada", Kluba koroških študentov [http://www.klub-kks.si/index.php?modul=6&idNovice=699] * "Flosfest", Kluba zgornjesavinjskih študentov [http://www.kzss.org/?m=4&a=20] * "Popravni izpit z Violeto Tomič", gledališka predstava [http://www.klub-ts.si/entry.php?id=139] '''Tradicionalni projekt ŠKIS''': * "ŠTUNF" - tradicionalni študentski festival, ki se vsako leto odvija v drugem kraju v Sloveniji v drugem študentskem klubu [http://www.stunf.org/] ==Odbor za izobraževanje== '''Odbor za izobraževanje se ukvarja z izobraževalnimi problematikami in z organizacijo izobraževalnih prireditev/seminarjev/delavnic.''' TEMATIKE Odbora za izobraževanje in primeri izobraževalnih projektov: * tečaji tujih jezikov * računalniški tečaji (Word, Excel...) * tečaji retorike * tečaji plesa * tečaji hitrega tipkanja * potopisna predavanja * fotografski tečaj * podjetniške delavnice * organiziranje "informativnih dnevnov" za dijake, kjer predavajo študentje iz študentskega kluba * kuharski tečaj * inštrukcije za osnovnošolce in dijake * tečaj risanja * tečaj ličenja * tečaj šivanja in krojenja * delavnice o tem, kako izpeljati projekt * ... ==Odbor za dijake== '''Odbor za dijake se ukvarja z organizacijo projektov za dijake, uvaja dijake kot bodoče aktiviste v strukturo kluba, pomaga klubu pri ustanovitvi dijaške sekcije...''' Primeri dobrega delovanja dijakov na klubih: * DijaS - Dijaška sekcija Društva novomeških študentov [http://www.drustvo-dns.si/index.php?n=204] * Ajdovska dijaška sekcija - Kluba ajdovskih študenov [http://dijaska.kas.si/] * Dijaška sekcija Študentskega kluba mladih Šentjur [http://www.skms.net/redne.php?id=14] * ... ==Odbor za marketing in kreativo== Primer Odbora za marketing in kreativo na Klubu študentov občine Celje: [http://www.klub-soc.si/odboriKlub.php?a=marketing] Cilji in področja delovanja Odbora za marketing in kreativo: * načrtovanje in izvajanje komunikacijskih aktivnosti * marketinško načrtovanje prepoznavnosti * aktivno sodelovanje pri načrtovanju promocijskih materialov * aktivno sodelovanje pri izdaji klubskih publikacij * pomoč pri pridobivanju sponzorskih ter donatorskih sredstev namenjenih za izvedbo raznih projektov Vir: KŠOC [http://www.klub-soc.si/odboriKlub.php?a=marketing] ==Odbor za finance== Odbor za finance se ukvarja s finančnimi posli kluba, ureja napotnice, plačevanje računov, to je bistvu finančna služba študentskega kluba. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 32 62 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision '''Odnosi z javnostmi''' (''ang.'' Public Relations, krajše PR) so stroka, ki se ukvarja natanko s tem, kar nam njeno slovensko ime pravi: z odnosi med nekim subjektom (vsemi vrstami organizacij in celo nekaterimi posamezniki) in njegovimi [[javnosti organizacije|javnostmi]]. So sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti javnosti prek obojestransko zadovoljivega, interaktivnega komuniciranja, ki temelji na odprtem, demokratičnem in značajskem delovanju “obeh” strani - organizacije in javnosti. So sistematičen proces urejenega dolgoročnega internega in eksternega komuniciranja organizacije in njenih ciljnih javnosti z namenom, da se ohrani ali izboljša [[javna podoba|ugled organizacije]]. ==O odnosih z javnostmi== Odločitev za izvajanje dejavnosti povezanih z odnosi z javnostmi mora spremljati točno določen cilj. Morda si želimo večjo prepoznavnost širše javnosti, lokalne skupnosti, države, naših članov itd., morda si želimo povečati [[član|članstvo]] ali pridobiti sponzorje, donatorje. Najpogosteje se na vse naštete poskuša vplivati preko medijev, kar pa seveda ni edini način za krepitev [[javna podoba|javne podobe]]. Pri odnosih z javnostmi gre pravzaprav za upravljanje odnosov med organizacijo in tistimi javnostmi, od katerih je odvisna uspešnost te organizacije. V široko definicijo odnosov z javnostmi spada vse, od lobiranja vladnih organov do upravljanja s finančno občutljivimi podatki podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi. ==Odnosi z javnostmi v nevladnih organizacijah== Po komunikološki teoriji ne obstaja zgolj ena javnost. V sferi nevladnih organizacij lahko govorimo o naslednjih kategorijah [[javnosti organizacije|javnosti]], katerim lahko namenimo različne metode širjenja vpliva na različne, a točno določene družbene skupine: * lastni člani, zaposleni * potencialno sodelujoči - bodoči člani, nekdanji člani, starši sodelujočih, ... * ljudje, ki odločajo * sorodne organizacije * država, lokalna skupnost Pomembno se je zavedati, da so organizacije med seboj različne in le same bodo znale identificirati lastne javnosti. To najlažje storimo če se vprašamo * na koga s svojim delovanjem (lahko) vplivamo mi? * kdo lahko vpliva na nas? Gre pa pri identifikaciji zainteresiranih javnosti za pomemben korak pri izdelavi PR strategije vsake organizacije posebej. Mediji so za nevladne organizacije relativno učinkovit način doseganja javnosti oziroma širjenja vpliva organizacije. Lahko jih pa hkrati obravnavamo kot javnost zase, s katero dosežemo širši krog ljudi. ==Vrste odnosov z javnostmi== Odnosi z javnostmi niso zgolj pisanje sporočil za medije, dajanje intervjujev, izjav itd. Če zadeve poenostavimo lahko odnose, na katere želimo z delovanjem vplivati, razdelimo na notranje in zunanje. Pri vsaki vrsti želimo doseči določene cilje, ki pa morajo biti določeni v naprej, z namenom lažje definicije strategije delovanja. ===Notranji odnosi z javnostmi=== Notranji odnosi z javnostmi so opredeljeni kot tisti, katerih podlago, dolžnosti in pravice lahko razberemo že iz [[ustanovitveni akt|ustavnovitvenga akta]] in pravilnikov organizacije same. Tu lahko izpostavimo pravice in dolžnosti, ki jih imamo do svojih članov, zavodov, partnerskih organizacij itd. Vsak posameznik se včlani v organizacijo, ker ima od tega nekakšne koristi, ker mu je všeč dejavnost, ki jo organizacija opravlja, tako je člane potrebno informirati o dogajanju v organizaciji, [[projekt|projektih]], ki se jih organizira, ugodnostih, ki člane čakajo itd. Javnosti, katere lahko zajamemo pri dejavnosti notranjih odnosov z javnostmi so: * člani organizacije * ožji člani, aktivisti * organi organizacije * partnerske organizacije * nekdanji člani Do vsakega lahko pristopimo z različno strategijo, ki je odvisna od naše odločitve in usmeritve organizacije same. [[orodja za upravljanje odnosov|Orodja]] katerih se lahko poslužujemo, so poleg inovativnih idej vsake organizacije posebej, še [[internetna stran]], intranet, [[infotočka]], oglasna deska, [[publikacija|publikacije]] organizacije, širjenje informacij od ust do ust, mediji (komuniciranje z notranjo javnostjo preko zunanjega orodja). Pomembni vidiki za notranje odnose z javnostmi so ustvarjanje dobre [[javna podoba|podobe organizacije]], znotraj ožje ekipe pa dobri medsebojni odnosi. Z ažurno informiranostjo vseh notranje zainteresiranih dosežemo, da se pripadnost organizaciji povečuje. Zanesljivost članov aktivistov, organov, strokovnih služb itd., pomeni, da je organizacija dobro podmazan stroj, kjer ni prostora za napake. To daje organizaciji trajnost, homogenost in pa dobro javno podobo. ===Zunanji odnosi z javnostmi=== Zunanji odnosi z javnostmi so mogoče nekako bolj znan vidik upravljanja z javnostmi, to pa predvsem zaradi medijev, katerih doseg je vidnejši, čeprav so odnosi znotraj organizacije prav tako, če ne še bolj pomembni. Subjekte, ki jih lahko štejemo v krog zunanjih javnosti za nevladne organizacije so: * mediji * sorodne organizacije * država, lokalna skupnost Najučinkovitejša metoda doseganja teh javnosti je uporaba [[orodja za upravljanje odnosov|orodij za upravljanje odnosov]], ki nam povečujejo pozornost medijev kot javnosti (kadar si to želimo), posredno s tem pa vplivamo na podobo v očeh ostalih zunanjih javnosti. Orodja s katerimi lahko dosežemo zaželeno pozornost so npr. [[izjava za medije]], javno vabilo na dogodek, [[medijska konferenca]], [[oglaševanje]] s pomočjo medijev itd. ==Odnosi z javnostmi na projektu== Segment odnosov z javnosti, ko se lotimo organiziranja projekta lahko umestimo v skupino [[oglaševanje|marketinga]]. Dobro je, da se oseba, ki skrbi za odnose z javnostmi ves čas informira o najmanjši podrobnosti pri poteku organizacije. Nerodno je namreč, če te novinar zasači pri neinformiranosti o projektu, pri katerem sam sodeluješ. V tem primeru se je najlažje izogniti na naslednje načine: * 'Oprostite, trenutno informacij, ki jih potrebujete nimam, se pa pozanimam in vam v roku ... (treba je sporočiti realen rok, petnajst minut, ena ura) informacije posredujem.' V tem primeru je nujno, da smo dosledni in resnično pokličemo, tudi če nam ni uspelo pridobiti informacij. (POZOR! Vprašaj na katero številko pokličeš, saj dostikrat (še posebno radii) novinarji kličejo iz številke, ki je nato ne moreš poklicati nazaj.) * 'O tematiki še nimamo komentarja, če mi pa pustite svojo kontaktno številko ali pa e-poštni naslov, vas o našem stališču obvestim.' Zopet je pomembno, da se resnično odzovemo, saj tako medijem sporočamo svojo profesionalnost in jim ne dajemo prostora za nadaljnje vrtanje v tematiko. Možnosti za odzive je veliko. Če je potrebno se o posameznih delih, ki utegnejo biti zasebne, tajne narave, skupno odloči v kakšni meri oblikovati informacije, ki lahko pridejo v javnost. Resnično je za dobre odnose z mediji pomembno, da smo dosledni in svoje obljube izpolnimo. Zameriti se medijem ni priporočljivo za ohranitev dobre javne podobe. ==Napotki pri upravljanju z odnosi== V upanju, da se bodo tu dodajale nove modrosti upravljanja z odnosi lahko za skromen začetek nanizamo sledeče: * pomembno je ažurno in resnično obveščanje ciljnih javnosti, ki jih želimo doseči, vendar ima lahko prekomerno obveščanje negativen učinek * dejstvo, da je v organizaciji oseba, ki je ves čas na voljo za odgovore na vprašanja javnosti je ključnega pomena (takih oseb je lahko več, ki se v primeru odsotnosti zamenjujejo) * pravilno formulirane informacije so zelo priporočljive, napačno oblikovane informacije lahko pokopljejo našo javno podobo * pri oblikovanju informacij za javnost je potrebno doseči takšno stopnjo intenzivnosti sporočila, da daš članom, lokalni skupnosti, državi, še posebej pa medijem občutek, da ničesar ne skrivaš - to dosežeš z navajanjem resničnih, preveljivih informacij - ustvariti občutek, da ne prikrivamo ničesar je lahko umetnost, od katere je odvisna nadaljna zainteresiranost medijev za naše delovanje * javnostim sporoči ravno pravšnjo mero informacij, nikoli preveč, nikoli premalo - oboje se lahko negativno obrestuje * dobro oblikovanje informacij in stališč ob kakšnih izrednih dogodkih je ključnega pomena - za to je v okviru [[krizni PR|kriznega PR-ja]] nujno predvideti vse možne scenarije * oblikovanje svoje baze podatkov novinarjev in uredništev različnih medijev v skupno [[adrema|adremo]] je zelo pomembno (dobri viri: internet, pridobivanje kontaktnih informacij z akreditacijo novinarjev na projekte, dogodke, pridobivanje kontaktov, ko nas novinarji sami pokličejo, ...) * pomembno je redno spremljanje medijskih objav (t. i. klipinga), kar nam pomaga pri oblikovanju svojih stališč in izjav na določene tematike (POZOR! Potrebno se je skupaj odločiti za odziv na medijske prispevke in ga enotno zagovarjati, saj se nam lahko to negativno obrestuje, še posebej, če se novinarjem zdi, kot da se branimo) ==Viri== Brankovič, Jure (2007): ''Odnosi z javnostmi. Priročnik za nevladne organizacije''. Ljubljana, Mladinski svet Slovenije. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 33 64 2009-04-03T16:41:25Z WikiSysop 1 1 revision __TOC__ '''Publikacija''' je knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti. V prispevku se bomo osredotočili predvsem na publikacije, ki so najbolj uporabne za klube, in sicer časopis, brošure, letake ipd. Za začetek poglejmo vrste publikacij, za katere velja [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200669&stevilka=2977 Zakon o obveznem izvodu publikacij]: * '''tiski''' v vseh tiskarskih ali razmnoževalnih tehnikah ali na kateremkoli mediju (knjige, brošure, serijske publikacije, separati, muzikalije, kartografsko gradivo in drobni tisk, skupaj z dodatki ali prilogami); * '''zvočni zapisi''' na raznih nosilcih; * '''slikovni zapisi''' na raznih nosilcih; * '''elektronske publikacije''', distribuirane na fizičnih nosilcih in elektronske publikacije, dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu, če so objavljene v Republiki Sloveniji ali namenjene za pretežno dostopnost v Republiki Sloveniji; * '''publikacije, ki so kombinacija vrst zapisov''' iz prejšnjih alinej; * '''publikacije na nosilcih zapisov, ki se bodo pojavili z nadaljnjim razvojem'''. V skladu s tem zakonom se hranijo vsi izvodi poljubnih publikacij, ki imajo ''več kot 4 strani''. Zavezanci (založniki, izdajatelji, distributerji) so dolžni nacionalni depozitarni organizaciji [http://www.nuk.uni-lj.si/] (Narodno univerzitetna knjižnica) poslati ali predložiti kot obvezni izvod po ''štiri izvode'' publikacij. Če je bila ''publikacija izdana z javnimi sredstvi'' (sredstva Republike Slovenije, Evropske unije, lokalne skupnosti, javnega sklada, javne agencije ipd.) ali če je njen založnik ali sozaložnik domača pravna oseba javnega prava ali tuja pravna oseba javnega prava s podružnico v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan nacionalni depozitarni organizaciji predložiti kot obvezni izvod po ''16 izvodov'' publikacij iz prejšnjega člena, razen drobnega tiska. '''Periodične publikacije''' '''Časopis''' je dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti. Osnovne razpoznavne lastnosti so: * '''publiciteta''' - gre za javno objavo, s katero informacije postanejo dosegljive množici bralcev in bralk * '''perodičnost''' - pomeni, da časopis izhaja v rednih časovnih presledkih, od enkrat dnevno do enkrat letno * '''univerzalnost''' - gre za vsebinsko vsestanskost, raznolikost, saj naj bi časopis zadovoljil potrebe tudi izobrazbeno različno zahtevnega občinstva * '''aktualnost/ažurnost''' - časopis naj bi čimprej poročal o novih, za svoje naslovnike pomembnih, zanimivih zadevah '''Revija''' je periodično izhajajoča publikacija s specifično vsebino. Ima bolj poglobljeno vsebino od časopisa in se ukvarja z bolj trajnimi informacijami, ki se pogosto tičejo trendov in razne problematike. Njen pristop je bolj reportažni kot vestičarski. Revija je edinstven medij, ker ne spada v dnevno rutino. Odvisno od usmeritve lahko izhaja vsak teden ali na daljše časovno obdobje. Z oglaševalskega vidika koncept časopisa in revije ločijo določene posebnosti. Časopis ima širok doseg, lokalno naravnanost ter znotraj nje popolno pokritost, njegove šibke točke pa so kratkotrajnost, slaba reprodukcija, tehnična in uredniška nefleksibilnost ter hitro branje. Revija ponuja več prestiža, visoko kakovost reprodukcije, definirano bralstvo, fleksibilen format ter razne dodatne možnosti kot je vstavljanje vzorcev. '''Informator''' je namenjen obveščanju, poročanju o novostih. Običajno je manjšega obsega, podaja pa ključne, bistvene informacije, ki se navezujejo na specifično bralstvo (npr. klubski informatorji) '''V nadaljevanju bomo po točkah pregledali bistvene značilnosti periodičnih publikacij.''' ==Vsebina== '''Uredniška filozofija''' ali izjava o poslanstvu pojasni, kaj je namen publikacije, kako bo pristopila k tem interesom in na kakšen način se bo izražala. Ključno pri tej filozofiji je razumevanje ciljne publike. Uredniška filozofija je utelešena v naslovu publikacije, ki predstavlja njeno podobo in identiteto. Lahko govorimo tudi o '''uredniški politiki'''. Izjava o politiki jasno definira uredniške cilje. Vključuje opis bralcev, njihovih posebnih interesov in odgovornosti. Na osnovi tega določa vrste vsebin, način, kako bodo te ustrezale bralčevim interesom in potrebam, pa tudi to kar ne spada v vsebino. ==Obseg== '''Uredniška formula''' povezuje elemente publikacije logično, koherentno, v berljiv, uporaben okvir. Je praktična aplikacija uredniške filozofije in predstavlja načrt vsake številke. Vprašanja, povezana s to formulo so: * ''Kakšen bo običajen obseg?'' * ''Koliko rednih rubrik bo imela publikacija in katere?'' * ''Kako obsežne bodo?'' * ''Koliko daljših prispevkov bo in kako obsežnih?'' * ''Kakšno bo razmerje med oglasi in vsebino?'' (to vprašanje se pojavlja pri obsežnejših publikacijah, ki nudijo oglaševalski prostor) Uredništvo mora torej natančno vedeti, katera področja mora zapolniti v vsaki številki, in bralci vedo, kaj pričakovati. Dobro načrtovana in izdelana področja so najlažja pot do konsistentne publikacije. Priporočljivo je, da imajo področja/rubrike stalna imena ter stalno dolžino, število ter vrsto prispevkov, ki jim pripadajo. Urednik naj določi število besed ali znakov, velikost črk ter razmik med vrsticami za vsako posamezno rubriko, v nasprotnem primeru lahko namreč prejme veliko število že v tem vidiku neustreznih prispevkov. ==Slog pisanja== Ponujamo vam nekaj napotkov za pisanje, ki niso obvezujoči, saj je slog odvisen predvsem od ideje publikacije. '''Poudarite glavno idejo.''' Glavna ideja naj bo jasna in lahko razumljiva. Navajajte dejstva, ki razvijajo in argumentirajo osrednjo tezo. Upoštevajte rdečo nit brez večjih odmikov. Namen (predvsem krajšega) besedila je, da čim hitreje odgovori na čim več vprašanj in dilem, ki bi jih bralci lahko imeli, zato bodite z informacijami čim neposrednejši in se izogibajte marketinškemu načinu pisanja. '''Razvijte prepoznaven slog in ton pisanja.''' Individualnost je v pisanju zelo dobrodošla, ker razbija monotonost in daje občutek domiselnosti in dodelanosti. Pri tem je treba najti pravo mero, ki loči izvirnost od pretiravanja. '''Pišite jedrnato in zgoščeno.''' Osredotočite se na bistvo in pomembne podrobnosti, vse nepotrebne podrobnosti pa izpustite. '''Uporabljajte znane izraze in besede, ki veliko povedo.''' Jasnost sporočanja je zaželena. Nobena beseda ni prepovedana, če jo javnost, ki ji je besedilo namenjeno, dobro pozna in pogosto uporablja. '''Premišljeno pri uporabi okrajšav in manj znanih kratic.''' Če navajate povezave in kratice jih najprej opredelite s celim izrazom. '''Naslovi naj bodo kratki in naj povedo čim več.''' ==Lektoriranje== Vsak avtor v besedilo vnese svoj osebni stil, svoje jezikovno znanje in jezikovni posluh. Kljub temu ga bomo dali v jezikovni pregled jezikoslovcu, ki je vajen tega dela. Besedilo bomo dali '''lektorirati'''. Dober [[lektor]] ne bo spreminjal avtorjevega sloga, ampak bo zgolj popravil njegove jezikovne napake. Pri pisanju prispevkov pa morate biti pozorni na to, da čez celotno besedilo ohranite enak slog pisanja: torej, da ste vseskozi redkobesedni/gostobesedni, razčustvovani/hladni ipd. ==Oblikovanje== '''Proces oblikovanja''' je le nadaljevanje organizacijskega postopka, ki se začne ob razvoju zamisli projekta. Dobro oblikovanje naredi red iz nereda. Oblikovanje naj bo način komunikacije in ne dekoracije. Poskrbite, da bo oblikovanje primerno naslovniku. ==== Organizacijski pripomočki ==== * '''Mreže''': Splošno strukturo strani lahko določite s postavitvijo besedila, pisave in slik na mrežo. * '''Stolpci''' so temeljni del mreže, saj urejajo tok besedila in slikovnega materiala na strani. Več je stolpcev, večje so možnosti ustvarjanja. Velikost pisave je odvisna od širine stolpca (ozki stolpi se najbolje obnesejo z majhnimi črkami in obratno). * '''Slogi''' omogočajo takojšen dostop do oblikovalckih posebnosti določenega projekta. Slogi so najpomembnejši pri oblikovanju večstranske publikacije ali pri izdelavi predloge, ki jo nameravamo večkrat uporabiti. * '''Vezniki''': Pri oblikovanju večstranske publikacije bodite pozorni na veznik - dodatni rob pri spoju sosednjih strani. Širina veznika je odvisna predvsem od načina vezave. Pri šivanem ali lepljenem hrbtu je pravšnji približno 12 mm širok veznik, spiralni veznik pa zahteva širši veznik - od 16 do 20 mm. * '''Širine robov''' so odmiki stolpcev in okvirjev od roba strani. Čim širši so robovi, tem lažja je oblika publikacije, ozki robovi pa stran potemnijo in "zadušijo". ==== Pripomočki za organizacijo besedil ==== * '''Naslovi''' privabijo bralce k člankom. Biti morajo hitro berljivi in razumljivi, zato je njihova jasnost in preprostost zelo pomembna.Največji učinek dosežete z jasno razliko med naslovom in besedilom. Naslove postavimo v linearni pisavi (brez serifov, angleško sans serif), za besedilo pa ponavadi uporabimo besedilo s serifi. To je zelo priljubljena kombinacija za vsakovrstne publikacije. * '''Nadnaslovi''' uvedejo naslov s posplošenim povzetkom enega ali več člankov, lahko pa kategorizirajo članek. * '''Podnaslovi''' razkrijejo bralcem organizacijsko zasnovo vsebine članka, zmehčajo prehod k telesu besedila. Strani dajo vizualen kontrast, bralcu pa dodatne informacije o vsebini članka. * '''Pripisi k slikam''' so ponavadi najbolj brani deli publikacije, zato jih uporabljajte za povzetke najpomembnejših točk članka.Vedno pazite na doslednost oblike pripisov k slikam ali ilustracijam v vsej publikaciji, ne glede na slog pisanja, ki ga boste izbrali. * '''Noge in glave strani''' lahko uporabimo kot okrepitev identitete publikacije ali pa služijo kot dodatne informacije pri bralčevem iskanju (vsebujejo lahko ime in številko poglavja, številko strani, povzetek vsebine ...). * '''Citati in izvlečki''' dajo strani uredniški prizvok in pripomorejo k oblikovni razgibanosti. * '''Glave publikacij in logotipi''' (ta par imenujemo prapor) sta stalnici na spletnih straneh, kjer bralcem pomagata pri orientaciji v navideznem prostoru. Praporji so pomembni tudi za bralce in oblikovalce; bralci hočejo v vsakem trenutku vedeti, kje so, oblikovalci pa želijo ustvariti identiteto in pritegniti pozornost. * '''Logotip''' je grafični element, ki predstavlja tip posla, asociacijo ali slog organizacije. Logotipi naj bodo čim bolj preprosti, da bodo čitljivi ob najrazličnejših uporabah. Pazljivo izdelan logotip lahko izraža filozofijo, verodostojnost, značaj in slog organizacije. Če so dobro oblikovani, je njihov pomen tako jasen, da se za vedno vtisnejo v možgane. ==== Pogoste oblikovalske zmote ==== * '''Reke beline''' nastanejo zaradi razmikov med besedami. Najpogostejše so pri velikih črkah in ozkih stolpcih, pa tudi kadar sta za piko dva presledka, namesto enega. Z izbiro manjše pisave, širšega stolpca ali kombinacije obojega lahko stvar popravimo. Besedilo lahko postavite tudi samo levo poravnano. * '''Neprimerni razmiki med stolpcema:''' čim večje so črke, tem večji razmik je potreben med stolpci. S tem preprečimo, da bi bralec namesto k naslednji nehote preskakoval k sosednji vrstici. * '''Praznina''', ujeta med elemente na strani, deluje kot luknja. To bralca zmede in moti ritem besedila in grafike. Težavo odpravite z večjo pisavo za naslove, večjimi slikami ali preureditvijo postavitve. * '''Utesnjene strani''' nastanejo, ko so besedilo, črte, grafika in drugi elementi preveč skupaj in pomaknjeni preveč v robove strani. * '''Plašni naslovi:''' naslovi naj bodo opazno večji in krepkejši od pisave za telo besedila. * '''Poskakujoča obzorja:''' v večstranski publikaciji naj bo začetek stolpcev na vsaki strani vedno na isti višini. * '''Plavajoči naslovi in podnaslovi:''' postavite naslove in podnaslove bližje k besedilu. S tem boste pridobili razmik in ga oddvojili od prejšnjega besedila. * '''Črtitis in okviritis:''' ne pretiravajte z okvirji in črtami, saj je lahko stran videti predalčkana in razkosana. Strani so na pogled nemirne in otežujejo branje. * '''Zaobrnjene črke''' so najučinkovitejše na nalepkah ali kratkih napovednikih. Zaobrnjene, prekucnjene črke je težko brati, še zlasti če je besedila veliko in je pisava majhna. Bralci so prisiljeni obračati glavo, publikacijo ali pa kar na liste. * '''Sirote in vdove:''' Sirota je prva vrstica, ki sameva na dnu stolpca ali strani, vdova pa je beseda ali kratek del stavka, ki je osamljen na vrhu stolpa ali strani. Sirot in vdov se znebite s preurejanjem besedila, ali še bolje, s popravljanjem besedne delitve na koncih vrstic ali nastavljanjem razmika med besedami in črkami. * '''Neenakomerni razmiki:''' bralci opazijo še tako majhno razliko pri razmikih. Zaradi neenakomernih razmikov bo vaše delo videti malomarno in nevredno pozornosti. * '''Prekomerno deljenje besed:''' Ko je deljenih preveč besed, morate v svojem namiznozaložniškem programu izklopiti samodejno deljenje ali pa ga prirediti. * '''Preveč različnih pisav:''' izognite se mešanemu žanru pisav, velikosti in tež črk. V nasprotnem primeru je branje lahko precej oteženo. * '''Pomanjkanje kontrasta med besedilom in drugimi elementi:''' Brez zadostnega kontrasta je težko ločiti od ozadja elemente, ki jih prekriva besedilo. * '''Uporaba preveč podobnih slik:''' Če so slike enakih velikosti in oblik, lahko bralca zmedejo, saj ne ve, katero sliko si naj najprej ogleda. * '''Pretiravanje z grafiko:''' Ne nadomeščajte in ne zasenčujte vsebine z grafiko in slikami. Preveč elementov stran zasiči, kar še zlasti velja za spletne strani. * '''Prenapolnjene strani:''' Zapolnjevanje tudi najmanjših delov strani s podatki bo bralce utrudilo. * '''Preveč sivine:''' Bralcu bo stran, kjer je veliko besedila brez slik, vzela pogum, če ni zelo zavzet. Siva stran namreč vzbuja občutek, da bo za branje potrebnega veliko truda. == Avtorji == Kdo vse je odgovoren za vsebine? '''Glavni (odgovorni) urednik''' je odgovoren za stanje in razvoj vsebine, komunikacijo z ostalimi kompetencami, sodeluje v projektni skupini. '''Urednik''' odgovarja za posamezni vsebinski sklop. '''Avtor''' piše in vzdržuje vsebine za ustrezen vsebinski del. '''Jezikovni urednik''' je odgovoren za slovnično in stilsko ustreznost besedil. '''[[Lektor]]''' popravi jezikovne napake avtorja. '''Oblikovalec''' da publikaciji vizualno podobo. '''Tržnik''' se ukvarja s procesom planiranja in izvrševanja koncepcije, cen, promocije in distribucije idej, izdelkov in storitev, z namenom vzpostavljanja procesa menjave in zadovoljevanja ciljev posameznika in organizacije. Od obsega publikacije je seveda odvisno, kateri profili sodelavcev bodo potrebni (npr. ekipo [[ŠKISopis|ŠKISopisa]] sestavljajo urednica, lektorica, tržnica ter oblikovalec, avtorji pa se delijo na stalne in občasne) == Avtorske pravice == [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200494&stevilka=4203 Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah] (ZASP) govori o pravicah avtorjev in izvajalcev določenih del ter o individualnem in kolektivnem upravljanju in uveljavljanju avtorskih in sorodnih pravic. '''Avtorska pravica''' je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na [[materialne avtorske pravice]], [[moralne avtorske pravice]] in [[druge pravice avtorja]]. Del vsebine iz priročnika za novinarje, ki je uporaben pri pisanju člankov: * V interesu prostega pretoka informacij ni potrebno od medijev ali koga drugega pridobiti nobenega dovoljenja za uporabo novic, dejstev in informacij iz novinarskih prispevkov. Vendar dobra medijska etika, v interesu dokazovanja pristnosti, narekuje navedbo vira informacij Primer: Novinar, ki uporabi podatke iz prispevka drugega novinarja, da bi napisal lasten članek, ne krši avtorskih pravic. Vendar pa novinar, ki preprosto prepiše pomemben del tujega članka besedo za besedo, krši avtorske pravice. To je plagiat. Ko gre za poročanje o aktualnem dogodku, je reprodukcija del, ki jih je možno videti ali slišati med samim dogodkom, dovoljena, na primer plakat v ozadju reporterske fotografije, če to opravičuje potreba po objavi konkretne informacije. Varovana ni v članku vsebovana informacija, temveč sam članek. Toda načeloma je varovan tudi način, kako so dejstva in podatki v besedilu nanizani in kako so primerjani med sabo. To se nanaša tako na dela v njihovi nespremenjeni obliki, kot na podatkovne baze, ki vsebujejo samo podatke o dejstvih in so ti podatki posamično dostopni, vendar je bilo za njihovo sestavo potrebno ogromno sistematičnega dela. Zato ni vedno zakonito uporabiti vseh podatkov iz določenega članka, na primer, če ga sestavljajo podatki o dejstvih, kot je z muko zbran seznam datumov in krajev. V državah članicah Evropske unije avtorske pravice vseh pisnih in fotografskih del prenehajo veljati 70 let po smrti avtorja. ==Naklada== Ko smo se odločili, da bomo izdali publikacijo, moramo opredeliti ciljno skupino zainteresiranih. Opredelitev ciljne skupine vodi do odločitve o številu izdanih izvodov. Primer: [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveza ŠKIS]] izdaja informator, primarno namenjen študentskim klubom pa tudi zainteresirani javnosti. Število klubov je znano (55), ocenili smo tudi število ostalih potenicalnih interesentov (sorodne organizacije) in ob predpostavki, da vsaki organizaciji pošljemo pet izvodov prišli do optimalnega števila natisnjenih izvodov (t.j. 400 izvodov). Naklada je pogosto odvisna tudi od finančnih zmožnosti izdajatelja. Priporočamo, da sestavite [[ponudba za tisk|ponudbo za tisk]] in jo pošljete na čimvečje število tiskarn (npr. [http://www.grafex.si Grafex], [http://www.tiskarna-radovljica.si Tiskarna Radovljica], [http://www.sinet.si Sinet] ...) ter izberete najugodnejšo varianto. Pri tem upoštevajte tudi oddaljenost tiskarne od vašega kluba oziroma se pozanimajte (pri drugih naročnikih, klubih ...) ali so zmožne v kriznih situacijah hitro odreagirati. == Tisk == '''Vrste tiska''' * '''''Sito''''' Je način tiska, pri katerem se za tisk uporablja sito. To je na okvir napeta gosta mreža, ki na določenih mestih prepušča barvo, drugje pa ne. Barvo se z posebno gumo potegne preko sita in na podlagi se pojavi odtis na mestih, kjer je sito prepustilo barvo. Sitotisk je zelo široko uporabna tiskarska tehnika. Uporablja se skoraj v vseh vejah industrije. S sitotiskom nanašamo barve, lepila ,silikone, razne mase, paste, prah. Od vseh tiskarskih tehnik s sito tiskom nanesemo na tiskanec najdebelejšo plast barve. S sitotiskom lahko tiskamo na vse vrste materialov. Tiskamo lahko na ravne, ovalne in cilindrične površine, ne moremo pa na 3D. * '''''Tampo''''' Tampo tisk je tehnološki postopek, pri katerem se tiskarska barva (črnilo) prenaša s tiskovne forme na tiskovni material. Pri večini postopkov se tiskovni material (tiskanec) pritisne na tiskovno formo (v tem primeru kliše), na kateri je nanešena barva, ki se pri dotiku prenese s forme (klišeja) na tiskarski material (tiskanec). *'''''Digitalni''''' Pri teh tehnikah je materialna tiskovna forma nadomeščena z digitalnimi podatki, ki omogočajo krmiljenje naprave za tiskanje. Grafični proces je za uporabo digitalnih tiskarskih tehnik digitaliziran od vnosa tekstovnih in slikovnih podatkov do operacije digitalnega tiskanja, ki je kljub imenu dejansko analogni zaključek procesa. Glede uporabljene tehnologije upodabljanja se digitalne tiskarske tehnike v bistvu ne razlikujejo od splošno uporabljanih tiskanikov - razlike so predvsem v kakovosti, formatih, hitrostih in cenah, ki so primerljive in konkurenčne konvencionalnim tiskarskim tehnikam, ponujajo pa tudi dodatne možnosti. Danes se v digitalnih tiskarskih tehnikah skoraj izključno uporabljajo (non impact) tehnike upodabljanja, pri katerih tiskovni tlak ni potreben. Digitalne tiskarske tehnike so: - ''Elektrofotografija'' (laserski tisk) - ''Ionografija'' - ''Magnetografija'' - ''Kapljični tisk'' (brizgalni tisk, ink-jet) - ''Termografija'' (thermo transfer, sublimacija) - * '''''Flekso''''' Sodoben flekso tisk predvsem na področju tiskanja embalaže pomeni resno grožnjo globokemu tisku pri tiskanju folij in laminatov za fleksibilno embalažo, ofset tisku pri tiskanju kartonske embalaže in z neposrednim večbarvnim tiskom valovitega kartona tudi pri izdelavi kakovostne kaširane embalaže, uveljavil pa se je tudi pri tiskanju etiket, predmetov in celo pri tiskanju časopisov v Italiji, Veliki Britaniji in v ZDA. * '''''Ofsetni tisk''''' Danes je ofset tisk najbolj razširjena tehnika tiska z več kot polovičnim tržnim deležem. Njena prednost je predvsem univerzalnost, saj je uporabna za tiskanje različnih tiskovin na široko paleto različnih materialov. '''Značilnosti, pomembne za tiskarne:''' Najprej si moramo izbrati primeren '''format''' - širino in obseg pole (ter koliko jih bomo tiskali naenkrat na eni poli), [[gramatura|gramaturo]] papirja za časopis ... Poznamo več različnih formatov, ki so uveljavljeni v Evropi in po svetu: - berlinski (~ 315 mm * 470 mm), - renski (~ 360 mm * 530 mm), - nordijski (~ 400 mm * 570 mm), - US-format (~ 317,2 mm * 578 mm), - tabloid (je ½ formata osnovnih štiri formatov). Pri nas se uporablja berlinski format za časopisa Dnevnik in Večer ter malenkost spremenjen nordijski format ( ~ 420 mm * 578 mm ) za dnevnik Delo. [[ŠKISopis]] je tiskan v formatu 165 mm * 235 mm. '''Tabela formatov za velikost papirja''' [[Media:formati.doc]] '''Slikovna ponazoritev''' [[Image:A.png|alt text]] [[Image:B.png|alt text]] [[Image:C.png|alt text]] '''Pomen postavk:''' tisk 4/0, tisk 4/4, tisk 4/1? 4/0 - tiskano v 4 barvah-full color (CMYK) po eni strani papirja 4/4 - tiskano v 4 barvah-full color (CMYK) po obeh straneh papirja 4/1 - tiskano v 4 barvah-full color (CMYK) po eni strani papirja, po drugi strani pa črnobelo 1/0 - tiskano črnobelo po eni strani papirja 1/1 - tiskano črnobelo po obeh straneh papirja '''Kaj pomenita »živi rob« in »dodatek za porezavo«?''' '''»Živi rob«''' pomeni, da površina odtisa sega povsem do roba tiskovine. Ker povsem natančno obrezovanje brez pojavljanja belih robov ni mogoče, se pri tem vedno upošteva še 3 milimetre '''»dodatka za porezavo«'''. '''Kako pripraviti datoteko za tisk?''' - osnovni nasveti *Datoteko pripravite v vektorskih programih ('''Adobe Illustrator, Corel Draw, Page Maker, Free Hand, Quark Xpress, Adobe InDesign'''), saj je kakovost tiska boljša. Pomembno je, da pisave spremenite v krivulje (create outlines), ali pa zraven datoteke pošljite tudi uporabljene fonte. Slike (bitmap) naj imajo čim večjo resolucijo (300 dpi - CMYK barvni prostor). *'''Dodatek za porezavo''' (bleed): Pri tiskovinah, v katerih se tisk dotika robov upoštevajte dodatek za porezavo (+ 3mm levo,+ 3mm desno,+ 3mm zgoraj, + 3mm spodaj) in dodajte oznake za porezavo (crop marks). *'''Odmik vsebine od robov porezave''': Vsebine (teksti, slike) naj bodo odmaknjeni od robov porezave (navznoter) min. 5 mm. *Teksti naj ne bodo manjši od 7 pt (points), linije naj ne bodo manjše od 0,5 pt. *Črno barvo tvorite iz CMYK barv > C=30% , M=20% ,Y=20% , K=100% *Gostota barve naj ne bo pod 10% [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 34 168 2009-04-03T16:51:12Z WikiSysop 1 clean up ==Splošna definicija== Zavod je pravna oseba, ki jo ustanovimo predvsem zaradi izvajanja neprofitnih dejavnosti. Struktura in organizacija zavoda je sorodna družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), le da je zavod neprofitna organizacija. Definicija neprofitno ne pomeni, da zavod ne sme poslovati z dobičkom, pomeni pa, da mora dobiček porabiti le za izvajanje in razvoj osnovnih dejavnosti, ki pa morajo biti po svoji vsebini neprofitne. ==Ugotavljanje potreb po zavodu== Društvo ali klub ustanovi zavod, kadar presodi, da je oločena ideja, projekt, resor ali sekcija prerasla okvire organizacije in bi vztrajanje na delovanju znotraj organizacije dušilo razvoj. ==Formalni postopek ustanovitve== Za ustanovitev zavoda je pristojno okrožno sodišče, na območju katerega bo zavod imel svoj sedež. '''Dokumentacija''' * Izvirnik akta o ustanovitvi, na katerem so overjeni podpisi vseh ustanoviteljev * Dokaz o sredstvih, zagotovljenih za pričetek dela zavoda; v eni od bank je potrebno odpreti prehodni transakcijski račun na podlagi akta o ustanovitvi zavoda, kamor se nakažejo sredstva za pričetek dela zavoda. Ta račun ima začasno naravo (kar pomeni, da se lahko sredstva na račun le nalagajo, ne morejo pa se z njega jemati) vse do registracije ustanovitve na sodišču. * Sklep o imenovanju prvih članov organov; ob ustanovitvi je to lahko sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja zavoda ali direktorja zavoda, sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda. * Pravilno izpolnjeni obrazci UST 0, UST 1, UST 2 in UST 3 v dveh izvodih * Izjava po 27. čl. Zakona o sodnem registru za vse družbenike; gre za izjavo ustanovitelja, da že vpisani subjekti vpisa, katerih ustanovitelj, družbenik ali član je, nimajo neporavnanih dospelih obveznosti; izjavo mora potrditi pristojni davčni organ. * Predlog za določitev šifre glavne dejavnosti iz Zakona o Poslovnem registru Slovenije ==Akti zavoda== ===Akt o ustanovitvi=== Osnovni akt zavoda je akt ali pogodba o ustanovitvi, ki mora po zakonu vsebovati najmanj: * ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, * ime in sedež zavoda, * dejavnosti zavoda, * določbe o organih zavoda, * sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela, * vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda, * način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primankljaja sredstev za delo zavoda, * pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, * določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda, * medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda. Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo. ===Statut=== V statutu se podrobneje razčleni organizacija zavoda, organi in njihove pristojnosti ter ostala pomembna vprašanja. Sprejme ga svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, mora pa biti skladen z zakonom in aktom o ustanovitvi. Organi zavoda lahko sprejmejo tudi druge interne akte, ki natančneje urejajo posamezna področja dela zavoda. ==Organi zavoda== Zavod ima najmanj direktorja, svet zavoda ter programski ali strokovni svet. ===Svet zavoda=== Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, predstavniki sodelavcev ter predstavniki uporabnikov storitev zavoda oz. zainteresirane javnosti. Naloga sveta je upravljanje zavoda. Plastično to pomeni, da ima Svet zavoda naslednje naloge: * sprejema statut, * sprejema splošne akte zavoda, * sprejema finančni načrt in zaključni račun zavoda , * imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja, * na predlog direktorja imenuje in razrešuje člane programskega ali strokovnega sveta, * daje direktorju in ustanovitelju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih poslovanja zavoda, * s soglasjem ustanovitelja odloča o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti. Svet zavoda mora biti v aktu oz. pogodbi o ustanovitvi zavoda številčno opredeljen, ni pa potrebno poimensko navesti članov. Pri sestavi sveta je potrebno paziti, da imajo predstavniki ustanovitelja skupaj večino v Svetu zavoda. ===Direktor=== Direktor je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Organizira in vodi delo in poslovanje zavoda ter predstavlja in zastopa zavod. Poglavitne naloge direktorja so: * je odredbodajalec za zavod in podpisuje poslovno pravne akte, listine, pogodbe in druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje zavoda, * predlaga temelje poslovne politike zavoda, splošne akte zavoda, plane dela in ukrepe za njihovo izvajanje, * upravlja prireditvene objekte, ki jih ima zavod v najemu, v lasti ali pa je zanje pooblaščen s strani druge organizacije, * poroča o rezultatih dela in o poslovanju zavoda, * odloča o pravicah delavcev zavoda iz delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti zavoda, * v skladu s pooblastilom sveta zavoda in v skladu s finančnim načrtom odloča do določenega obsega o razporejanju sredstev zavoda med letom po posameznih namenih in o nabavi, zamenjavi osnovnih sredstev zavoda ter o nabavi in porabi obratnih sredstev. ===Programski ali strokovni svet=== Programski ali strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda. Svetu zavoda in direktorju daje nasvete glede vsebinskega dela zavoda in pogojev za razvoj dejavnosti. ==Zakonodaja== Glej Zakon o zavodih. [http://www.sviz.si/files/predpisi/zakon-o-zavodih.pdf] [[Category:Localwiki]] 35 68 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Dijaška sekcija''' je podmladek študentskega kluba. Člani dijaških sekcij so dijaki srednjih šol. Njihova naloga je, da se trudijo izpolniti interese ostalih dijakov (primarno v njihovem kraju). Poskušajo ponuditi čim več obšolskih aktivnosti, ki kvalitetno zapolnijo njihov prosti čas. Organizirajo različne projekte, kot so športni dnevi, koncerti, kulturne prireditve, akcije, ki temeljijo na osveščanju ter izobraževanju (npr. Dnevi boja proti Aidsu). Poleg tega dijaške sekcije skrbijo za dobro informiranost dijakov; se pravi obveščajo o aktualnem dogajanju na Dijaški organizaciji Slovenije. Dijaki, ki so aktivni v dijaških sekcij pridobijo ogromno izkušenj na področju organiziranja, dela v skupini, javnega nastopanja, pisanje uradnih besedil itd. To je tudi razlog, da študentski klubi gradijo na svojih dijaških sekcijah, saj si tako zagotovijo izkušeno nasledstvo. Glej tudi: [[Organiziranost dijaških sekcij]] [[Category:Dijaška sekcija]] [[Category:Localwiki]] 36 70 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Odbor Zveze študentskih klubov Slovenije''' za dijake spodbuja dijaško delovanje po celi Sloveniji. Poslanstvo odbora je povezovanje [[dijaška sekcija|dijaških sekcij]] ter spodbujanje študentskih klubov, da bi se še bolj posvečali svojim dijaškim sekcijam. Prizadeva si, da bi študentski klubi imeli izkušen podmladek ter, da bi kasnejša vodstva krovnih organizacij zasedle osebe, ki so dobro seznanjene s tovrstnim delom. Odbor prav tako organizira projekte, namenjene članom dijaških sekcij. Odbor za dijake [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveze ŠKIS]] "uči" dijaške sekcije. Pouči jih o študentskem in dijaškem organiziranju ter jim pomaga pri izvedbi njihovih samostojnih projektov. Skrbi tudi za informiranost in izobraževanje dijaških sekcij. Nadzoruje vso aktualno dogajanje na dijaškem področju po celi Sloveniji. V Sloveniji obstajajo študentski klubi, ki nimajo ravno dobro razvitih dijaških sekcij. Odbor za dijake Zveze ŠKIS nudi pomoč in usmerja mlajše sekcije. [[Category:Dijaška sekcija]] [[Category:Localwiki]] 37 72 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision {{Preveri|'''Članku je treba dodati oblikovanje'''}} Organiziranost dijaških sekcij je močno podobna organiziranosti študentskih klubov. Bolj razvite dijaške sekcije imajo svoj upravni odbor. Člani upravnega odbora so predsednik, podpredsednik, zapisnikar ter dijaki, ki so najbolj aktivni v dijaški sekciji. Prav tako je v navadi, da je v vsaki dijaški sekciji mentor - študent, ki je aktiven v (tem) študentskem klubu. Naloga mentorja je usmerjanje ter nadzorovanje dela dijaške sekcije. Predvsem pa je mentor povezava med dijaško sekcijo ter študentskim klubom. Za učinkovito delovanje dijaške sekcije so potrebni redni sestanki. Sestankov se udeležujejo člani upravnega odbora ter dijaki, ki se ukvarjajo s trenutnimi projekti, da seznanijo upravni odbor z potekom organizacije. Vsak dijak lahko postane član dijaške sekcije, potrebuje le potrdilo o šolanju za tekoče leto ter izpolnjeno prijavno izjavo. Organizacija dijaške sekcije temelji na sproščenosti in neformalnosti. Dijaki poskušajo na zabaven način pridobiti izkušnje na področju dela v ekipi. [[Category:Dijaška sekcija]] [[Category:Localwiki]] 38 74 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision Z '''avtorsko pogodbo''' o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Preko avtorske pogodbe posameznik lahko opravlja le [[avtorsko delo|avtorska dela]]. Ta so navedena v '''Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah''', dostopnem na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200494&stevilka=4203 Posameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, naročnik pa mu za to plača dogovorjeni honorar. Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju (razen, če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo), je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s.p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe ali je redni oz. izredni študent. Avtorske pogodbe ni potrebno prijaviti v noben poseben register, vendar se mora o sklenjeni avtorski pogodbi '''v 8 dneh po sklenitvi''' obvestiti pristojni '''Zavod za zaposlovanje'''. (Vendar to ne pomeni, da mora biti oseba, s katero podpisujemo pogodbo, prijavljena na Zavodu kot iskalec zaposlitve.) '''Kako prijavimo avtorsko pogodbo?''' Na Zavod za zaposlovanje moramo pred podpisom pogodbe '''prijaviti potrebo po opravljanju dela'''. To storimo z obrazcem ''Obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela'', ki je objavljen na spletni strani zavoda. Zavod mora obvestilo o potrebi po sklenitvi pogodbe potrditi in dodeliti registrsko številko obvestila ter potrebo po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela vpisati v evidenco. Šele zatem lahko '''podpišemo avtorsko pogodbo'''. '''Obvestilo o sklenjeni pogodbi''' organizacija dostavi zavodu (osebno, po pošti ali elektronsko prek spletne strani zavoda) najpozneje '''v osmih dneh''' po sklenitvi pogodbe. To storimo z obrazcem ''Obvestilo o sklenjeni pogodbi''. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 39 76 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Avtorska dela''' so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Za avtorska dela veljajo: *govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja; *pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi; *glasbena dela z besedilom ali brez besedila; *gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela; *koreografska in pantomimska dela; *fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; *avdiovizualna dela; *likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi; *arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture; *dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja; *kartografska dela; *predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 40 78 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo (sledna pravica, pravica javnega posojanja) ali kak drug premoženjski interes (pravica dostopa). [[Category:Localwiki]] 41 80 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision Ko imamo vse zgoraj naštete točke načrtovane in poznamo vsaj okvirne stroške projekta, moramo narediti finančni plan. Finančni plan je ocena predvidenih stroškov ter izdatkov, ki so potrebni za izpeljavo projekta. Ker je finančni plan zgolj '''projekcija stroškov''' projekta, ni nujno, da se ujema s finančnim poročilom, je pa vodilo, da se mu čimbolj približa. Ker višino stroškov le predvidevamo (njihovih točnih vrednosti praviloma ne poznamo), zneske lahko zaokrožimo. Natančne zneske vnesemo v finančno poročilo, ki ga naredimo, ko je projekt zaključen. Primer: pri organiziranju koncerta moramo v finančni plan vključiti vse od stroškov najema prostora, odra, ozvočenja in osvetlitve, plačila nastopajočim, honorarja delavcem do najema varnostne službe, promocije (stroški oblikovanja plakatov, tiska plakatov, plakatiranja, objave oglasa v medijih,...) itd. '''Pomembno!''' Pazi, da v plan zapišeš '''bruto zneske''' (z vštetim DDV). Neto znesek namreč predstavlja strošek brez DDV, kar pa ni dejanski strošek za klub, ki za vsako stvar plača davek. Primer finančnega plana (za koncert): ''link'' [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 42 82 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Finančno poročilo''' je poročilo o finančni vrednosti projekta. Vanj je potrebno zapisati '''natančne''' zneske '''vseh''' nastalih stroškov. Višino posameznih stroškov zapišemo tako v neto kot tudi v bruto znesku. V finančno poročilo zapišemo tudi vse morebitne prihodke- donacije, sponzorstva ipd. Finančno poročilo na koncu primerjamo s finančnim planom. Manjša kot so odstopanja realnih stroškov od predvidenih stroškov, bolje smo projekt načrtovali in tudi izvedli. [[Category:Projektni management]] [[Category:Localwiki]] 43 84 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Glasbena dela''' so z zakonom zaščitena avtorska dela, ki pripadajo njihovim avtorjem. Zato si morate za javno predvajanje glasbe pridobiti dovoljenje, ki vam omogoča dostop do celotnega svetovnega glasbenega repertoarja. [[Category:Localwiki]] 44 86 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision Za '''gledališko predstavo''' so običajno obvezni: oder, zavesa, luči in tehnika za predvajanje glasbenih in drugih zvočnih efektov. Pozanimajte se, kakšne '''tehnične zahteve''' ima predstava. Sodobne gledališke predstave sicer niso vse vezane na oder; lahko so na prostem ali v kakšnem posebnem prostoru (dvorišče, klet...), ki omogoča namestitev publike in nastopajočih, zagotovo pa potrebujejo vso odrsko tehniko. Bodite pozorno na to, da vaša električna napeljava prenese predvidene obremenitve, da ne bo mrka, ko bodo vklopljeni vsi reflektorji itd. [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 45 88 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Gramatura''' (G) je masa 1 m2 papirja, kartona ali lepenke, ki je izražena v g/m2. Določimo jo s tehtanjem vzorca papirja, kartona, lepenke z določeno površino, izmerimo pa jo z enoto g in površino vzorca z enoto m2. [[Category:Localwiki]] 46 90 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Javna uporaba glasbe''' je vsaka javna priobčitev glasbe na javnem mestu oz. na mestu, ki je dostopno večjemu številu ljudi, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. [[Category:Localwiki]] 47 92 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''léktor''' -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. '''sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci''' 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista [[Category:Localwiki]] 48 94 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Promocija}} Letak ali flajer (izpeljanka iz ang. flyer) je malce podrobnejša predstavitev željenega projekta kot plakat, poleg osnovnih lahko vsebuje tudi podrobnejše opise dejavnosti, glasbenih skupin, ipd. Ker ga ciljna publika obravnava dlje časa kot plakat, je lahko odločilni del promocije, saj je z njim mogoče zelo dobro in podrobno predstaviti zadevo. Za njegovo ustvarjanje je zadolžen klubski grafični oblikovalec, ki naj pri upošteva celostno grafično podobo (logotip,…) namenjeno projektu. ===Ustvarjanje letakov=== Pred začetkom ustvarjanja letaka oblikovalec potrebuje nekaj ključnih informacij: *'''Tiskanje v tiskarni, s tiskalnikom ali fotokopirnim strojem?''' Na poglagi tega se oblikovalec odloči za število barv, ki jih bo letak vseboval, pa tudi časovno razpoložljivost. Tiskani letaki bodo podrobneje opisani v nadaljevanju. *'''Format (velikost) papirja''' Glede na velikost letaka se oblikovalec in vodja odločita o količini informacij, ki jih bo le-ta zajemal. Čeprav ima letak morda zajetnejši vpliv na ciljno publiko, z informacijami vseeno ne gre pretiravati. Standardna velikost papira za letak je '''A6 (105 x 148 mm)'''. *'''Besedilo, ki naj ga letak zajema''' Najpomebnejša lastnost letaka je visoka mera informativnosti. Informacije pa so nič -oziroma še manj- vredne, v kolikor niso točne in preverjene. Pred začetkom oblikovanja naj oblikovalec od vodje prejme vse informacije, ki bodo na letaku, saj lahko na ta način hitro oceni prostorsko zahtevnost, in na podlagi tega sprejema nadaljne odločitve. Ko so vse informacije zbrane na enem mestu, se lahko oblikovalec loti oblikovanja. Potrudi naj se čimbolj enoumno in uporabniku jasno predstaviti projekt, pri tem pa naj uporabi karseda veliko mero kreativnosti, saj grafična podoba najbolje ostane človeku v spominu, v kolikor je unikatna. Pomebnejše informacije naj bolj izstopajo, prioriteto informacij pa naj določi vodja projekta. Vsem projektom pa so skupni '''ura, kraj in datum''', ki naj bodo vselej jasni in dobro vidni. ===Trženje=== Pomeben del letaka so tudi pokrovitelji, ki klubu pomagajo organizirati projekt v zameno za omembo. Tudi tukaj velja načelo “kolikor denarja, toliko muzike”, tako da naj bodo večji vlagatelji tudi bolj vidni. Velikosti okvirno določi klubksa služba za trženje, ki tudi priskrbi logotipe, končni izdelek pa lahko na prošnjo sponzorja posreduje, da vidi, ali se pokrovitelj strinja z velikostjo in razpoznavnostjo. Oblikovalec ne sme pod nobenimi pogoji spreminjati logotipov, razen če je letak mišljen kot tro- ali manj barven in je tako primoran prirediti tudi logotipe. Pri tem naj logično upošteva njihovo strukturo – temni deli temneje, svetli svetleje. ===Tisk letakov v tiskarni=== Če se letaki tiskajo na klubskem tiskalniku, ni večjih težav, pomebna je le karseda dobra izkoriščenost papirja (na en list A4 lahko spravimo po dva A5, štiri A6, osem A7, itd.). Če pa se letak tiska v tiskarni, je potrebna večja pazljivost. *'''Barve:''' Na ceno tiska močno vpliva količina barv. Da dobimo vse barve, potrebujemo štiri barve ( modra, rdeča, rumena, črna – '''cyan, magenta, yellow, black - CMYK'''), kar imenujemo full color tisk. Če se vodja odloči za manj barv, se pravi eno, dve ali tri, mora biti oblikovalec obveščen, . Prav tako mora temu nameniti posebno pazljivost, saj je njegovo dolžnost, da se na izdelku ne pojavljajo nezaželeni odtenki, saj tiskarna ali repro studio nimata pravice posegati v izdelek brez predhodnega dogovora. V večini grafičnih programov je mogoče uporabljati odtenke iz standarizirane lestvice '''PANTONE'''. V primeru dvobarvnega izdelka si tako oblikovalec izbere dve barvi, od katerih ima tako na voljo vse odtenke. '''POZOR!''' Na računalnikovem zaslonu se velikokrat barve zelo razlikujejo od končnega izdelka na papirju, zato naj si oblikovalec pomaga s tiskano '''PANTONE lestvico''', ki se nahaja na klubu, v predalu na mizi, kjer se nahaja Apple MacIntosh (sejna soba). Lestvica je razdeljena na dva dela: '''solid coated''', ki prikazuje barve na gladkem papirju (Primer zapisa: PANTONE 539 C) in '''uncoated''', ki prikazuje odtis na hrapavi vrsti papirja (Primer: PANTONE 567 U). Pod šiframa v oklepajih sta barvi dostopni oblikovalcu v domala vseh grafičnih programih. *'''Porezava:''' Pri tisku je potrebno upoštevati tudi porezavo, se pravi del grafike, ki bo po odtisu odrezan. Noben odtis namreč ni 100% natančen, zato potrebuje tiskar malo “rezerve”. Tako je potrebno, da oblikovalec na vsaki strani izdelka upošteva še vsaj 3 mm roba, se pravi, naj gre grafika 3 mm čez dejanski format. *'''Format datoteke:''' ko pošljemo izdelek v tisk, naj bo ta v formatu bodisi .pdf, bodisi .cdr (format CorelDRAW), saj ga je le tako mogoče kvalitetno natisniti. Ker ima veliko tiskarn staro različico programa Corel, naj oblikovalec pri shranjevanju to upošteva in shrani izdelek v recimo treh najnovejših različicah. *'''Roki:''' ker tisk v tiskarni vzame svoj čas, naj oblikovalec in vodja projekta to upoštevata. Tisk se da najaviti tudi nekaj časa pred dejanskim zaključkom oblikovanja, tako da se “rezervira” datum, na katerega se bo do določene ure poslalo izdelek, tiskarna pa bo nemudoma začela s tiskom. ===Deljenje letakov=== Za deljenje letakov so zadolženi sodelujoči pri projektu, ki naj ga razdelijo po karseda velikem območju. Letake je možno pustiti na večini javnih mest (lokali, študentske organizacije, šole...), pa tudi parkiranih avtomobilih, poštnih nabiralnikih. V kolikor je letak predviden kot poštna reklama, naj vsebuje predvidem prostor za poštno nalepko (3 x 5 cm) in napisa “Tiskovina” in "Poštnina plačana pri pošti ####". [[Category:Promocija]] [[Category:Localwiki]] 49 96 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Literarni večer''' je zvrst prireditve, na kateri nastopajo literarni ustvarjalci, tako, da predstavijo svoje '''literarno delo''' (knjigo, zbirko pesmi ipd.). Literarni večer potrebuje '''moderatorja''',ki na začetku predstavi nastopajoče, pove nekaj stvari o njih (kratko biografijo, dela, morebitne nagrade itd.). Moderator ima običajno z ustvarjalcem pogovor o literarnem delu, samo literarno delo pa lahko bere ustvarjalec sam ali pa za to določena oseba (recitator). Če se odločimo za '''recitatorja''', naj bo ta skrbno izbran. Z njim naj pripravi nastop nekdo, ki se na te zadeve spozna, saj je recitacija literarnega dela pomemben element literarnega dogodka in mora biti pravilno in kvalitetno izpeljana. [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 50 98 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Materialne avtorske pravice''' dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu. V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravic dajanja v najem). [[Category:Localwiki]] 51 100 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Mladinska izmenjava''' je skupen projekt dveh ali več lokalnih skupin mladih iz različnih držav, kar omogoča obravnavo posamezne tematike v širšem evropskem kontekstu. Tako mladinske izmenjave omogočajo eni ali več skupinam mladih gostiti skupino iz druge države ali pri njej gostovati z namenom sodelovanja pri skupnem programu aktivnosti. Ti [[projekt|projekti]] vključujejo aktivno sodelovanje mladih in jim omogočajo, da odkrivajo različne socialne in kulturne stvarnosti in se jih začnejo zavedati, se učijo drug od drugega ter okrepijo svojo zavest o tem, da so evropski državljani. Mladinska izmenjava spada pod program [[Program Mladi v akciji|Mladi v akciji]] (MvA), ki ga financira Evropska komisija in velja za obdobje 2007-2013. Pred tem obdobjem je obstajal program Mladina. Glede na število vključenih držav so lahko mladinske izmenjave dvostranske, tristranske oziroma večstranske. Na podlagi tega se tudi spreminja način financiranja in prijav. Pri dvo- in tristranskih izmenjavah morajo prijavnico svoji Nacionalni agenciji poslati vsi partnerji, pri večstranskih pa projekt prijavlja zgolj gostiteljska organizacija, ki je nato dolžna partnerjem izplačati 70% potnih stroškov in pripravljalne stroške. Med partnerji v [[projekt|projektu]] ločimo pošiljajočo(e) organizacijo(e), ki pošilja skupino udeležencev v drugo državo in pa gostiteljsko organizacijo, ki gosti mladnisko izmenjavo v svoji državi. '''KDO''' Udeleženci, stari med 13 in 25, s stalnim prebivališčem v programski državi (manjše število udeležencev je lahko starih tudi med 25 in 30) in pa vodja skupine oz. mladinski voditelj. Število udeležencev Projekt lahko vključuje najmanj 16 in največ 60 udeležencev (mladinski voditelji niso vključeni). Sestava nacionalnih skupin udeležencev: Dvostranska mladinska izmenjava: najmanj 8 udeležencev na skupino. Tristranska mladinska izmenjava: najmanj 6 udeležencev na skupino. Večstranska mladinska izmenjava: najmanj 4 udeleženci na skupino. Vsaka nacionalna skupina MORA imeti mladinskega voditelja. Kdo je mladinski voditelj? Mladinski voditelj je odrasla oseba, ki spremlja udeležence mladinske izmenjave z namenom, da zagotovi uspešno učenje, zaščito in varnost udeležencev. Starost ni pomembna in je velikokrat tudi nekdo, ki je iste starosti kot ostali udeleženci. '''KJE''' Kraj (-i) izvajanja aktivnosti Aktivnost mora potekati v državi enega od predlagateljev. Potujoče mladinske izmenjave: aktivnost mora potekati v državah dveh ali več predlagateljev. '''KDAJ''' Trajanje aktivnosti 6-21 dni, brez dni potovanja. '''FINANCIRANJE''' Iz programa MvA se pridobi pavšal za stroške aktivnosti, stroški aktivnosti na enoto (pavšal na udeleženca na dan), pavšale za pripravljalne stroške ter sredstva za povrnitev 70% potnih stroškov za potovanje tujcev do kraja izvedbe [[projekt|projekta]]. Pavšalni zneski in stroški na enoto se razlikujejo od države do države, saj jih določa posamezna Nacionalna agencija. Zneski, ki so v uporabi v posamezni državi, so objavljeni na spletnih straneh Evropske komisije in posameznih Nacionalnih agencij. '''PNO''' Za potrebe izvedbe [[projekt|projekta]] mladinske izmenjave se lahko izvede tudi Predhodni načrtovalni obisk (PNO) oz. po angleško APV - Advance Planning Visit. V kolikor projekt vključuje PNO, morajo biti izpolnjena naslednja formalna merila: - trajanje PNO: največ 2 dneva (dnevi potovanja so izključeni) - število udeležencev: 1 udeleženec na skupino. Število udeležencev je lahko tudi 2, ob pogoju, da je drugi udeleženec eden izmed mladih, ki bodo sodelovali v mladinski izmenjavi. '''OCENJEVANJE''' Projekti se ocenjujejo glede na naslednja merila: Skladnost s cilji in prednostnimi nalogami programa (30 %) Kakovost [[projekt|projekta]] in predlaganih metod (50 %) Profil in število udeležencev (20 %) '''Primer mladinske izmenjave''' Večstranska mladinska izmenjava z naslovom "Slainte agus An Oige" je bila izvedena v Omaghu, Severna Irska, in je vključevala 40 mladih iz Irske, Litve, Poljske in Velike Britanije. Namen mladinske izmenjave je bil seznaniti mlade z zdravim načinom življenja, in sicer so se osredotočili na prednosti udejstvovanja v aktivnostih na prostem. Program je bi sestavljen iz praktičnih aktivnosti, kjer so mladi v skupinah sodelovali v različnih športnih aktivnostih, in različnih delavnic, osredotočenih na razpravo, kako lahko šport pozitivno vpliva na telo. Projekt je omogočal mladim iz vsake države, da so predstavili svojo kulturo in zgodovino. Poudarki programa so bili: izgradnja samozavesti udeležencev, sprejemanje drugih, spoznavanje drugih kultur in sprejemanje različnih držav. Več info: http://www.mva.si [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 52 102 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Moralne avtorske pravice''' predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo. S pomočjo moralnih avtorskih pravic bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku avtorskega dela ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime, se uprl skazitvi ali okrnitvi svojega dela itd. [[Category:Localwiki]] 53 165 2009-04-03T16:43:30Z WikiSysop 1 {{Glej|Uredniki}} __FORCETOC__ Wikipedia ima na voljo cel kup funkcij, vendar mislim, da za naše potrebe rabimo le naslednje tri: * '''navadni link''', npr. <nowiki>[[Zveza ŠKIS]]</nowiki> .. '''treba je biti pozoren pri sklonih''', saj v primeru ''Klubi so člani <nowiki>[[Zveze ŠKIS]]</nowiki>'' je link na napačno stran. Tu je treba uporabiti sintakso <pre>Klubi so člani [[Zveza ŠKIS|Zveze ŠKIS]]</pre> Smiselno bi bilo dolociti pravilo, da se kot gesla uporablja vedno imenovalnik ednine, torej plakatov -> plakat :) Link na določen del članka pa se naredi takole: [[Načrtovanje projekta#Lokacija]], oziroma <pre>[[Načrtovanje projekta#Lokacija]]</pre> * '''kategorije''' - na koncu vsakega članka se doda besedilo <pre>[[Category:Ime kategorije]]</pre> to je uporabno predvsem v primeru, ko rabis povezane članke prikazati kot kazalo A-Z. Če imaš naprimer članke Tonkli, Kamal in Pušnik, jim na koncu dodaš <nowiki>[[Category:Predsedniki]]</nowiki>.. To je ključnega pomena pri avtomatskem prikazovanju sorodnih člankov, kot je naprimer okvirček desno zgoraj. * '''predloge''' oz. "template", ki se dodaj na konec vsakega članka.. npr. v članku o nadzorni komisiji kluba se na koncu doda tabela z pregledom vseh organov. ''?? Je sploh relevantno za urednike?'' * '''preusmeritve''' - uporabno v primeru sinonimov oz. okrajšav: geslo [[NK]] se preusmeri na [[Nadzorna komisija]]. V članek NK preprosto vpišemo <pre>#REDIRECT [[Nadzorna komisija]]</pre> == Wiki plonklistek == {| style="background-color:white; font-size:small; margin:3px 3px 3px 10px" |- |style="background-color:#B9D3EE" |'''Wiki tekst''' |style="background-color:#B9D3EE" |'''Rezultat''' |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>''ležeče''</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |''ležeče'' |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>'''krepko'''</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE"|'''krepko''' |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>'''''krepko in ležeče'''''</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |'''''krepko in ležeče''''' |- |style="background-color:#B9D3EE" | <nowiki>==naslov==</nowiki><br /> <nowiki>===nivo 2===</nowiki><br /> <nowiki>====nivo 3====</nowiki><br /> <nowiki>=====nivo 4=====</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Naslovi različnih velikosti (uporabljajte dosledno, ker se iz njih generirajo kazala!) |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>[[Povezava na drugo stran]]</nowiki><br /> <nowiki>[[Povezava|drugačen naslov]]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Interna povezava na drugo stran v wiki-ju.<br /> Interna povezava z drugačnim opisom (npr. pri sklonih ŠKISA -> ŠKIS) |- |style="background-color:#B9D3EE" | <nowiki>http://www.primer.org</nowiki><br /> <nowiki>[http://www.primer.org Tekst]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Zunanja povezava<br /> Povezava z opisom |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>[[Category:Predsedniki]]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Dodaj članek v kategorijo “[[:Category:Predsedniki|Predsedniki]]“ |- |style="background-color:#B9D3EE" | <nowiki>----</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |vodoravna črta |- |style="background-color:#B9D3EE" | <nowiki>* ena</nowiki><br /> <nowiki>* dva</nowiki><br /> <nowiki>* tri</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |seznam z označbami |- |style="background-color:#B9D3EE" | <nowiki># ena</nowiki><br /> <nowiki># dva</nowiki><br /> <nowiki># tri</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |oštevilčen seznam |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>[[Image:Datoteka.jpg|Tekst]]</nowiki><br /> <nowiki>[[Image:Datoteka.jpg|frame|Tekst]]</nowiki><br /> <nowiki>[[Image:Datoteka.jpg|thumb|Tekst]]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Slika z alternativnim tekstom<br /> Slika poravnana desno z tekstom<br /> Miniaturna sličica |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>[[Media:Datoteka.ogg]]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Download povezava |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>{{Ime}}</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Vključi predlogo “Ime“ |- |style="background-color:#B9D3EE" |<nowiki>#REDIRECT [[Stran]]</nowiki> |style="background-color:#B9D3EE" |Avtomatsko preusmeri na “Stran“ |} == Primer oblikovanega wiki članka == Članek kot je spodaj lahko vidiš "pod kožo" v [http://www.competitive.si/wedge/index.php?title=Na%C4%8Drtovanje_projekta&action=edit wiki urejevalniku], normalno pa ga vidiši če klikneš na [[Načrtovanje projekta]]. <pre> == Vodja projekta == Določiti je treba vodjo projekta, to je osebo, ki bo vodila projekt, imela vse kar se dogaja pod nadzorom in usmerjala skupino aktivistov / projektnih delavcev , ki dela na projektu. Skupina naj bo sestavljena tako, da bo imel vsak posameznik svojo zadolžitev (tako da bo vsak dobro vedel, kaj je njegova naloga in bo vse narejeno). Primer: pri organizaciji koncerta ima vsak svojo nalogo- nekdo poskrbi za dovoljenja, nekdo za pripravo programa, nekdo za promocijo, nekdo za backstage (za nastopajoče),... Seveda lahko ena oseba počne več stvari, pomembno je le, da je točno določeno, kdo poskrbi za kaj (bolj kot se gre v detajle, bolj bo ekipa funkcionalna, saj se bo točno vedelo, kdo mora poskrbeti npr. za koše za smeti, kdo za varnostnike,...) Naloga vodje projekta pa je, da ekipo koordinira, vodi (daje naloge, nasvete) in ima vsak trenutek nadzor nad vsem, kar se dogaja. == Lokacija == Izbrati je potrebno lokacijo, kjer se bo dogodek odvil. Izbira lokacije se bo razlikovala glede na vrsto dogodka, ki ga organiziramo. Če bo to javna površina, je potrebno pridobiti ustrezna [[dovoljenje|dovoljenja]], če gre za lokal ali dvorano je potrebno pridobiti [[soglasje|soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora]]. == Datum/termin == Če želimo, da bo prireditev dobro obiskana moramo datum izbirati previdno. Oceniti moramo, koliko časa nam bo organizacija vsega, kar smo in kar še bomo našteli, vzela in izbrati temu primerno oddaljen datum (oz. termin, če gre za večdnevni dogodek). [[Finančni plan]] naj bo narejen in potrjen vsaj mesec pred dogodkom. Če gre za [[večja prireditev|večjo prireditev]] je z organiziranjem zaželjeno začeti vsaj pol leta prej. Predvideti moramo tudi, kdaj ima naša ciljna publika največji interes in čas udeležiti se dogodka (če so naša ciljna publika člani kluba študentov in organiziramo izlet, tega nima smisla početi v času izpitov, ker takrat večina študentov ne bo imela časa za celodnevno zabavo; če je večina študentov med tednom zdoma izberimo raje vikend, ko bo večina študentov doma itd.) == Vsebina/program projekta == Najprej je potrebno uokviriti vsebino projekta (kaj vse bo projekt zajemal). Če delamo [[koncert]], si moramo najprej narediti okvirno sliko vsebine- kakšne vrste koncert bo to (bo klasični, rockerski,...), ali bo to samo koncert ali bomo imeli v njegovem okviru še dodaten program ([[delavnica|delavnice]], nagradne igre za obiskovalce, [[stojnica|stojnice]]...). Tukaj se pokaže pomembnost dobro določenega namena in cilja projekta. Če vemo, kaj želimo s projektom doseči in imamo določeno rdečo nit je program enostavneje narediti. == Pridobivanje financ == Tudi drage projekte je mogoče izpeljati z minimalno porabo sredstev: * Delo tržnikov je, da pridobijo čim več [[sponzor|sponzorjev]] (potencialnim sponzorjem je potrebno projekt čimbolje predstaviti in jim v zameno za sponzorstvo pripraviti ugodno in zanimivo ponudbo) * Klub lahko projekt prijavi na razne [[razpis|razpise]] (občinske, evropske,...) == Promocija == Če želimo, da bo dogodek dobro obiskan, je ključnega pomena promocija. Brez nje je ves trud zaman- naredimo lahko super zadevo, ki zanima ogromno ljudi, ki bi se je z veseljem udeležili, vendar ne bo nikogar, če ljudje o dogodku ne bodo obveščeni. Zato je nujno izkoristiti čim več možnih kanalov promocije. Možne oblike promocije projekta/dogodka so: * Objava novice/vabila v medijih: Če so finance, namenjene izpeljavi projekta, omejene je najceneje objaviti novico o prihajajoči prireditvi. To storimo tako, da pošljemo medijem (radio, televizija) napoved in kratek opis prireditve in to potem objavijo, kar je brezplačno. Problem nastopi, če se mediji za manjše projekte ne menijo in o njih ničesar ne poročajo, zato je velikokrat bolj učinkovito oglaševanje dogodka- po radiu, tiskanih medijih, predvsem pa po internetu, ki je danes daleč najučinkovitejši medij. * [[plakat|Plakati]] in [[letak|letaki]]: več kot jih je, bolj kot so opazni (pa tudi pregledni!), več ljudi bo izvedelo za prihajajoči dogodek. * Pošiljanje vabila članom kluba/organizacije po mailih (zato je nujno, da ima vsak klub/organizacija [[mailing lista članov|mailing listo članov]] in vseh ostalih, ki želijo biti obveščeni z dogodki na klubu). == Finančni plan == Ko imamo vse zgoraj naštete točke načrtovane in poznamo vsaj okvirne stroške projekta, moramo narediti finančni plan. Finančni plan je ocena predvidenih stroškov ter izdatkov, ki so potrebni za izpeljavo projekta. Ker je finančni plan zgolj projekcija stroškov projekta, ni nujno, da se ujema s finančnim poročilom, je pa vodilo, da se mu čimbolj približa. Ker višino stroškov le predvidevamo (njihovih točnih vrednosti praviloma ne poznamo), zneske lahko zaokrožimo. Natančne zneske vnesemo v [[finančno poročilo]], ki ga naredimo, ko je projekt zaključen. Primer: pri organiziranju koncerta moramo v finančni plan vključiti vse od stroškov najema prostora, odra, ozvočenja in osvetlitve, plačila nastopajočim, honorarja delavcem do najema varnostne službe, promocije (stroški oblikovanja plakatov, tiska plakatov, plakatiranja, objave oglasa v medijih,...) itd. == Opis projekta == Opis projekta je pomemben element pri ustvarjanju in izpeljavi projekta. Je natančen opis projekta, ki ga nameravamo izpeljati; vanj je potrebno vključiti vse podrobnosti o projektu: za kakšen projekt gre, datum, ko se bo projekt izvedel, kraj, čas trajanja, komu je namenjen, natančno pa je treba opisati tudi program. Opis projekta običajno naredi vodja projekta. Uporabi se ga kot prilogo k določenim [[dovoljenje|vlogam za pridobitev dovoljenj]] (tistim, ki to zahtevajo) in kot oporo pri izpeljavi samega projekta. </pre> == Tabele == Enostavna tabela: {| ! Ena !! Dva !! Tri |- | A || B || Č |- | C || D || E |} V urejevalniku zgleda takole: <pre> {| ! Ena !! Dva !! Tri |- | A || B || Č |- | C || D || E |} </pre> '''Primer večje tabele:''' ===Finančni plan=== {| border='1' cellpadding='1' width='500px' !Odhodki |- !Promocija |- |oblikovanje plakatov ||60 € |- |tisk plakatov||250 € |- |plakatiranje||100 € |- |oglaševanje na radiu||100 € |- !Program |- |glasbena skupina 1||200 € |- |glasbena skupina 2||800 € |- |ozvočenje in osvetlitev||450 € |- |Najem prostora||0 € |- |Najem čistilnega servisa||100 € |- !Materialni stroški |- |Grelne gobice||170 € |- |Pogostitev za glasbenike||30 € |- !Stroški dela |- |Reditelji||200 € |- |Honorar vodja projekta||100 € |- |Honorar delavci||150 € |- |Povezovalec programa||50 € |- !Skupaj :||2.760 € |} [[Category:Localwiki]] 54 106 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Promocija}} Plakat je sredstvo oglaševanja, ki neposredno predstavlja določen [[projekt]] ali [[dogodek]] na javnih plakatirnih mestih. Vsebuje samo ključne informacije in informacije, ki javnost privabijo k obisku. Za njegovo ustvarjanje je odgovoren klubski grafični oblikovalec, naroči pa ga vodja projekta. ==Ustvarjanje== Pred začetkom ustvarjanja plakata oblikovalec potrebuje nekaj ključnih informacij: *'''Tiskanje v tiskarni, s tiskalnikom ali fotokopirnim strojem?''' Na poglagi tega se oblikovalec odloči za število barv, ki jih bo plakat vseboval, pa tudi časovno razpoložljivost. Tiskani plakati bodo podrobneje opisani v nadaljevanju. *'''Format (velikost) papirja''' Glede na velikost plakata se oblikovalec in vodja odločita o količini informacij, ki jih bo le-ta zajemal. Velikost tudi vpliva na njegovo opaznost; pomebnejši projekti naj bi bili natisnjeni na večjih formatih papirja (npr. B1, 100 x 70 m). *'''Besedilo, ki naj ga letak zajema''' Najpomebnejša lastnost plakata je visoka mera informativnosti. Informacije pa so nič- oziroma še manj vredne, v kolikor niso točne in preverjene. Pred začetkom oblikovanja naj oblikovalec od vodje prejme vse informacije, ki bodo na letaku, saj lahko na ta način hitro oceni prostorsko zahtevnost in na podlagi tega sprejema nadaljne odločitve. Informacije naj bodo karseda strnjene in preproste, saj človek plakata ne bere, temveč ga vidi, v glavi pa mu morajo ostati najpomembnejše informacije in sicer '''kje?, kdaj?, kaj?'''. Ko vodja projekt na enem mestu zbere vse informacije, plakat naroči pri klubskemu grafičnemu oblikovalcu. Ta naj ustvari karseda izviren izdelek, ki bo ljudem ostal v glavah ko asociacija na projekt, prav tako pa naj nudi vse, kar bi si povprečen obiskovalec žele vedeti o projektu. '''Pozor!''' V kolikor se nahaja klub na dvojezičnem območju morajo biti vsi plakati, ki gredo na javna plakatirna mesta, dvojezični! ==Trženje== Pomeben del plakata so tudi pokrovitelji, ki klubu pomagajo organizirati projekt v zameno za omembo. Tudi tukaj velja načelo “kolikor denarja, toliko muzike”, tako da naj bodo večji vlagatelji tudi bolj vidni. Velikosti okvirno določi klubksa služba za trženje, ki tudi priskrbi logotipe, končni izdelek pa lahko na prošnjo sponzorja posreduje, da vidi, ali se pokrovitelj strinja z velikostjo in razpoznavnostjo. Oblikovalec ne sme pod nobenimi pogoji spreminjati logotipov, razen če je letak mišljen kot tro- ali manj barven in je tako primoran prirediti tudi logotipe. Pri tem naj logično upošteva njihovo strukturo – temni deli temneje, svetli svetleje. ==Tisk plakatov v tiskarni== Če se letaki tiskajo na klubskem tiskalniku ni večjih težav, pomebna je le karseda dobra izkoriščenost papirja (na en list A4 lahko spravimo po dva A5, štiri A6, osem A7, itd.). Če pa se letak tiska v tiskarni, je potrebna večja pazljivost. *'''Barve:''' Na ceno tiska močno vpliva količina barv. Da dobimo vse barve, potrebujemo štiri barve ( modra, rdeča, rumena, črna – '''cyan, magenta, yellow, black - CMYK'''), kar imenujemo full color tisk. Če se vodja odloči za manj barv, se pravi eno, dve ali tri, mora biti oblikovalec obveščen, . Prav tako mora temu nameniti posebno pazljivost, saj je njegovo dolžnost, da se na izdelku ne pojavljajo nezaželeni odtenki, saj tiskarna ali repro studio nimata pravice posegati v izdelek brez predhodnega dogovora. V večini grafičnih programov je mogoče uporabljati odtenke iz standarizirane lestvice '''PANTONE'''. V primeru dvobarvnega izdelka si tako oblikovalec izbere dve barvi,m od katerih ima tako na voljo vse odtenke. '''POZOR!''' Na računalnikovem zaslonu se velikokrat barve zelo razlikujejo od končnega izdelka na papirju, zato naj si oblikovalec pomaga s tiskano '''PANTONE lestvico''', ki se nahaja na klubu, v predalu na mizi, kjer se nahaja Apple MacIntosh (sejna soba). Lestvica je razdeljena na dva dela: '''solid coated''', ki prikazuje barve na gladkem papirju (Primer zapisa: PANTONE 539 C) in '''uncoated''', ki prikazuje odtis na hrapavi vrsti papirja (Primer: PANTONE 567 U). Pod šiframa v oklepajih sta barvi dostopni oblikovalcu v domala vseh grafičnih programih. *'''Porezava:''' Pri tisku je potrebno upoštevati tudi porezavo, se pravi del grafike, ki bo po odtisu odrezan. Noben odtis namreč ni 100% natančen, zato potrebuje tiskar malo “rezerve”. Tako je potrebno, da oblikovalec na vsaki strani izdelka upošteva še vsaj 3 mm roba, se pravi, naj gre grafika 3 mm čez dejanski format. *'''Format datoteke:''' ko pošljemo izdelek v tisk, naj bo le ta v formatu bodisi .pdf, bodisi .cdr (format CorelDRAW), saj ga je le tako mogoče kvalitetno natisniti. Ker ima veliko tiskarn staro različico programa Corel, naj oblikovalec pri shranjevanju to upošteva in shrani izdelek v recimo treh najnovejših različicah. *'''Roki:''' ker tisk v tiskarni vzame svoj čas, naj oblikovalec in vodja projekta to upoštevata. Tisk se da najaviti tudi nekaj časa pred dejanskim zaključkom oblikovanja, tako da se “rezervira” datum, na katerega se bo do določene ure poslalo izdelek, tiskarna pa bo nemudoma začela s tiskom. [[Category:Promocija]] [[Category:Localwiki]] 55 108 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision '''Plesna predstava''' je specifična predstava, ki poleg tehnike, potrebne za gledališko predstavo, zahteva predvsem dovolj velik oder oz. prostor za natopajoče in primerna tla, na katerih plesalci plešejo. '''Ustrezna tla''' so pravzaprav predpogoj za plesno predstavo, zato se s plesno skupino obvezno dogovorite o njihovih zahtevah in potrebah. Če je '''oder''' montažni pred nastopom poskrbite, da bodo elementi dobro spojeni, oder stabilen in tla ravna. Če jih boste prekrili, naj bodo to materiali, na katerih je mogoče plesati (tudi bos). Poskrbite, da bodo imeli nastopajoči na razpolago '''garderobe''' (ki naj ne bodo preveč oddaljene od odra) , kjer se bodo lahko preoblekli in pripravili na nastop. [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 56 110 2009-04-03T16:41:26Z WikiSysop 1 1 revision Primer ponudbe Urada vlade za komuniciranje '''SPECIFIKACIJE:''' PUBLIKACIJA, NAMENJENA MLADIM '''Naklada''': 20.000 '''Obseg''': 8 strani + ovitek '''Format''': A5 '''Tisk''': po vseh straneh '''Barva''': ovitek in notranjost 4/4 '''Papir''': ovitek in notranjost: min 140 g, glos '''Vezava''': z žico '''Filmi''': neobstoječi Vezava natisnjenih izvodov: v snopiče po 50, 100 ali 200 izvodov po izbiri izvajalca Izvajalec bo ob podpisu pogodbe z naročnikom od slednjega prejel CD z oblikovano publikacijo v PDF ali PRN zapisu. Izbrani izvajalec se s pogodbo zaveže pripraviti vzorčni odtis publikacije, ki ga bo pred natisom potrdil oblikovalec, ki je oblikoval publikacijo. '''Distribucija publikacij''': na naslov naročnika '''Rok izvedbe''': najkasneje v 6 dneh od podpisa pogodbe oz. prejema vseh potrebnih materialov s strani naročnika. [[Category:Localwiki]] 57 112 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''Program Mladi v akciji (MvA)''' je namenjen predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. Nacionalna agencija posamezne države na vsakem od petih prijavnih rokov (1. februar, 1. april, 1. junij, 1. september in 1. november) v letu preuči prejete [[projekt|projekte]] in v kolikor posamezen projekt zadostudje kriterijem, mu odobri sredstva za izvedbo [[projekt|projekta]]. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da gre pri vseh [[projekt|projektih]] za sofinanciranje, zato mora prijaviteljska organizacija zagotoviti tudi dodatne (lastne) vire financiranja [[projekt|projekta]]. Glede na datum začetka [[projekt|projekta]] se prijavnice pošljejo do ustreznega prijavnega roka. Program MvA je sestavljen iz petih akcij, in sicer: AKCIJA 1 – MLADI ZA EVROPO AKCIJA 2 – EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA (EVS) AKCIJA 3 – SODELOVANJE S SOSEDNJIMI PARTNERSKIMI DRŽAVAMI AKCIJA 4 – USPOSABLJANJE IN MREŽENJE AKCIJA 5 – SREČANJA MED MLADIMI Za študentske klube sta najbolj relevantni Akcija 1 - Podakcija 1.1. Mladinska izmenjava in Akcija 4 - Podakcija 4.3. Training course (TC) oz. po slovensko Mladinsko usposabljanje. V posameznih [[projekt|projektih]] (odvisno od posamezne akcije) lahko sodelujejo programske države (članice EU + Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Turčija) in partnerske države (Albanija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Črna gora, Srbija, Kosovo, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Rusija, Ukrajina, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestina, Sirija, Tunizija). Več info: http://mva.si [[Category:Localwiki]] 58 114 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''Razstava''' je krajši kulturni dogodek, na katerem razstavimo določena umetniška dela. Poznamo različne vrste razstav: '''razstave likovnih del''' (slike, fotografije, skulpture...), '''ročnih del''', '''knjig''', '''predstavitvene razstave o delu skupine ali društva''' ipd. ==Potek razstave== Na razstavi je priporočljivo imeti '''moderatorja''', ki vodi odprtje razstave (to je lahko organizator predstave ali kdo drug). Moderator naj v uvodu spregovori o namenu razstave, kdo se predstavlja in kaj predstavlja. Zatem sledi '''govor''' tistega, ki je razstavo postavil (če je to avtor razstave je prav, da na kratko predstavi tudi vsebino razstave, če je avtorjev več pa naj to stori eden izmed njih). Med posameznimi govori lahko dogajanje popestrimo s kratkim '''kulturnim programom'''. Za kulturni program so najbolj primerne glasbene točke (instrumentalne ali vokalne). Zadnjo besedo naj ima tisti, ki razstavo odpira in ima krajši govor, na koncu pa prisotne povabi na ogled. '''Celotni ceremonial''' odprtja razstave naj ne bi bil daljši od 30 do 40 minut, saj obiskovalci na razstavah običajno stojijo in jih lahko ob predlogem uvodu močno zabolijo noge. Če je prostor večji, je dobro poskrbeti za ozvočenje, sicer se lahko zgodi, da tisti v zadnjih vrstah ne bodo nič slišali. Običajno se na odprtjih razstav za obiskovalce pripravi '''pogostitev'''- skromnejši narezek, morda kakšno pecivo ali kanapeje in pa pijačo. [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 59 116 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision {{Glej|Promocija}} '''Spletna pasica''' oz. '''banner''' je oblika spletnega oglaševanja, kjer v določeno [[spletna stran|spletno stran]] umestimo oglaševalni prostor (ki ga predstavlja slika v formatih jpg, gif in png, lahko pa tudi Java, Shockwave ali Flash), s katero spodbujamo obiskovalca spletne strani, da klikne na spletno pasico, kar ga odpelje na drugo ''spletno stran'', ki pri nas oglašuje. Spletne pasice so v veliki večini primerov animirane, s čimer se poveča njihova opaznost. Lahko vključujejo tudi zvočne učinke, a pri le-teh je potrebno biti pazljiv, saj so velikokrat lahko moteči. Ko se naloži spletna stran, ki vsebuje pasico, to označujemo kot prikaz spletne pasice. Po samem kliku se obiskovalca napoti na oglaševano spletno stran, kar označujemo »click-through«. Oglaševalci lahko v realnem času spremljajo statistične podatke o uspešnosti oglasne pasice in se na podlagi teh podatkov odločajo za prihodnje oglaševalske akcije. Spletne pasice so izdelane v standardnih formatih, ki so večinoma ležeči ali pokončni pravokotniki, zaradi česar je ta tip oglasov tudi dobil ime pasice. Z reklamno '''spletno pasico''' lahko povečate promet in prepoznavnost svoje spletne strani in projekta, ki ga na svoji spletni strani oglašujete, tako da vašo spletno pasico prikazujete ''na drugih spletnih straneh'', kjer jo obiskovalci kliknejo in so nato napoteni na vašo spletno stran. Pomembno je umestiti spletno pasico v takšno spletno stran, kjer bo ponujala relevantne dodatne informacije obiskovalcem vaše spletne strani in jo bodo zato tudi kliknili. [[Category:Promocija]] [[Category:Localwiki]] 60 118 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''ŠKISopis''' je publikacija informativne narave, namenjena predvsem klubskim aktivistom. Mišljena je kot mesečnik, vseeno zaradi takšnih in drugačnih razlogov kakšen mesec v letu ne izide. Časopis je namenjen seznanjanju klubskih aktivistov z dogajanjem na [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zvezi ŠKIS]], obenem pa klubom ponujamo možnost objave lastnih dogodkov (vendar tistih, ki so namenjeni širši populaciji – torej ne zgolj članom posameznega kluba). '''Posamezne faze''' projekta zajemajo ''nabiranje idej o vsebini'' v posamezni številki, ''poziv potencialnim piscem'' k oddaji prispevkov, ''zbiranje prispevkov'', ''urejanje oz. lektoriranje'' prispevkov, ''oblikovanje'' časopisa in ''distribucija'' časopisa (slednja je do decembra 2008 potekala prek elektronske pošte in je hkrati bila objavljena na spletni strani Zveze ŠKIS, objavljali pa so ga tudi posamezni klubi). Z decembrom 2008 smo časopis začeli tiskati in s tem pridobili še "''oddelek za trženje''". Pozitivna stran tiskanega časopisa je med drugim večja dostopnost časopisa in s tem boljša seznanjenost članov klubov z dogajanjem na Zvezi ŠKIS in dogajanjem po klubih iz vse Slovenije. '''Izvajalci''' projekta ŠKISopis so poleg urednice, lektorice in oblikovalca tudi vsi pisci. Stalni pisci so predvsem aktivisti Zveze ŠKIS – natančneje predsednik Zveze, vodje posameznih odborov, vodja Varnostnega sveta, člani Operativnega dela Zveze, občasni pisci pa so klubski aktivisti, vodje posameznih projektov in drugi. Čas in kraj posameznih faz izvajanja sta težko opredeljiva, saj je v nastanek publikacije vpleteno veliko število ljudi (ki seveda variira od izdaje do izdaje). Vse članke v predhodno določenem roku prejme urednica, ki urejene prispevke pošlje oblikovalcu. Povprečno traja 10 dni, da se začetna ideja realizira v končni izdelek. ŠKISopis je na začetku torej izhajal zgolj kot internetni časopis, kasneje pa smo ga začeli tiskati. Spodaj si lahko pogledate ''razliko med internetno različico in pripravljeno verzijo za tisk''. Videli boste, da se med seboj precej razlikujeta. Primerjava: * '''Elektronski časopis''' [[Media:Skisopis08_1.pdf]] * '''Tiskani časopis''' [[Media:Skisopis09_2(small).pdf]] [[Category:Projekt]] [[Category:Localwiki]] 61 120 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''Vstopnina''' je denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi. '''Vstopnice''' si lahko društvo/organizator pripravi sam. Na »bone«, ki jih lahko kupi v vsaki papirnici, doda žig društva, napiše kraj, datum, naziv dogodka in ceno vstopnice, lahko pa se oblikujejo z računalniškim programom. Če je društvo '''davčni zavezanec''' (kar študentski klub je) se na vstopnici obračuna in plača davek na dodano vrednost v višini 8,5%. Obvezni elementi vstopnice so: *naziv in naslov društva *ime prireditve *kraj in datum prireditve *vrsta in številka sedeža, če so sedeži oštevilčeni *zaporedna številka vstopnice *cena/vstopnina Po končani prireditvi se opravi obračun vstopnine. Polog gotovine (inkaso) je treba položiti na transakcijski račun v roku 8 dni. [[Category:Načrtovanje projekta]] [[Category:Localwiki]] 62 122 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''Združenje SAZAS''' ali ''Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije'' je organizacija za kolektivno zaščito glasbenih avtorskih pravic. Osnovna naloga Združenja SAZAS je, da na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in pooblastil domačih avtorjev ter na podlagi pogodb o medsebojnem zastopanju s tujimi avtorskimi društvi od tistih, ki pri svoji dejavnosti javno uporabljajo [[glasbena dela]] (uporabniki), pridobi avtorske honorarje in jih posreduje ustreznim avtorjem doma in v tujini. Združenje SAZAS v imenu avtorjev glasbenih del izdaja dovoljenja za javno uporabo avtorskih glasbenih del, s katerim si uporabniki glasbe zagotovite zakonit dostop do celotnega svetovnega glasbenega repertoarja. Vsaka [[javna uporaba glasbe]] brez dovoljenja Združenja SAZAS je protizakonita in kot takšna tudi kazniva. [[Category:Localwiki]] 63 166 2009-04-03T16:50:33Z WikiSysop 1 clean up '''Celostna grafična podoba (CGP)''' je vizualni del celoste podobe, je projekcija organizacije v prihodnosti, idealizirana podoba, vizija, namenjena predvsem komuniciranju z okoljem. Vključuje organizirane vidne dražljaje, ki jih v likovne strukture prenesejo grafični oblikovalci. ==Kriteriji dobre CGP== Dober CGP izpolnjuje 3 glavne, tesno povezane kriterije: *CGP mora biti čim bolj enostaven in razumljiv ciljnim javnostim *CGP mora pravilno pozicionirati in jasno razlikovati podobo naše organizacije od podobe sorodnih organizacij *CGP mora simbolizirati prepričanja in vrednote organizacije, tako da vsak, ki dela v njej, deli enake vrednote in jih komunicira znotraj in zunaj organizacije ==Osnovni elementi CGP== *ime organizacije *pozicijsko geslo/slogan (vsebuje od 3 – 5 besed, ki povzemajo filozofijo organizacije in se uporabljajo ob imenu in simbolu organizacije) *simbol in logotip organizacije *črkopis in tipografija *barvni sistem Osnovni elementi morajo biti '''opredeljeni na vseh komunikacijskih sredstvih''' (dopisni papir, pisemske ovojnice, vizitke, publikacije, novoletne čestitke, letna poročila, dokumenti, mape, računi....) in '''na vsem promocijeskem materialu''' (plakati, letaki, svinčniki, ovratni trakovi, obeski,...). ==Razvijanje CGP== Organizacija mora razviti svoj CGP na osnovi smernic, ki morajo biti razdelane in jasno opredeljene. Te smernice so pogoj za oblikovanje podobe organizacije, saj je treba najprej '''ugotoviti, kaj naj bi CGP organizacije sploh sporočala'''. To pomeni, da je še pred začetkom oblikovanja CGP potrebno '''opredeliti poslanstvo, vizijo in filozofijo organizacije'''. Zasnova ali prenova CGP naj ne bo prepuščena le oblikovalcem. Ti grafično podobo postavijo v konkretno obliko, a za to potrebujejo '''kvalitetna izhodišča''', ki jih lahko pripravijo le zaposleni, kateri še najbolje poznajo svojo organizacijo. Zasnova mora biti pisna in upoštevati vse osnovne strateške opredelitve: kdo smo in s čim se ukvarjamo, zgodovina, razvoj in trenutno stanje organizacije, želeni imidž, poslanstvo in vizija, vrednote organizacije,... Ko je imamo CGP izoblikovan, se moramo lotiti še izdelave priročnika celostne grafične podobe. '''Priročnik CGP''' je v bistviu neke vrste zakonik, v katerem so natančno opredeljene dovoljene pojavnosti elementov CGP. Koristi nam predvsem za kasnejše pojasnjevanje naše celostne grafične podobe morebitnim novim oblikovalcem, sodelavcem,... ==CGP v praksi== Ko je CGP izdelan ne smemo pozabiti na promocijo le-tega znotraj organizacije. CGP se tiče vseh zaposlenih v organizaciji in ne le oblikovalcev, zato je '''pomembno, da vsi doslodno upoštevajo pravila CGP'''. To v praksi pomeni, da se pri dokumentih, ki se jih piše vedno uporablja predlogo določeno v CGP, ki je ustrezno opremljena z vsemi osnovnimi elementi (torej imenom, logotipom, fonti....), opozarja na morebitne kršitve,... Dobro je, da organizacija zadolži eno osebo, ki skrbi za upoštevanje pravil CGP in razlaga njegovo uporabo v vsakdanji praksi. [[Category:Podporne dejavnosti kluba]] [[Category:Localwiki]] 64 126 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision {{Preveri|'''Članku je potrebno popraviti oblikovanje'''}} '''Blagajnik društva''' je voljena funkcija v klubu, ponavadi del izvršnega odbora, ki skrbi za finančno in materialno poslovanje kluba. ==Način izvolitve== Blagajnik je v društvu običajno voljena funkcija in je običajno del [[izvršni odbor|izvršnega odbora]]. Blagajnik je v društvu lahko tudi plačana funkcija. V manjših društvih pa je ta funkcija lahko združena z funkcijo [[tajnik|tajnika]]. Blagajnik je običajno voljen na [[občni zbor|občnem zboru kluba]] oz. [[skupščina kluba|volilni skupščini društva]] in je izvoljen običajno za dobo enega leta. Osnovne naloge in način izvolitve blagajnika so ponavadi opredeljeni v [[temeljni akt|statutu kluba]]. ==Naloge blagajnika== Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način in obliko vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Naloge blagajnika društva so ponavadi, da: * vodi blagajniško poslovanje društva; * ažurno vodi blagajniško knjigo, sktbi, da so vsi vpisi v blagajniško knjigo zavedeni na podlagi verodostojnih listin; * skrbi, da se celotno materialno in finančno poslovanje vodi v skladu z določbami slovenskih računovodskih standardov; * skrbi za pravočasno in točno izdelavo zaključnega računa. Blagajnik ponavadi skrbi za vodenje evidence prispelih in izdanih računov društva. Izdaja račune, lahko tudi plačuje prispele račune. Običajno je tudi zadolžen za komunikacijo z računovodskim servisom in za predajo vseh potrebnih dokumentov le temu. Blagajnik na sestankih izvršnega odbora kluba tudi redno podaja finančna poročila, na [[občni zbor|občnem zboru kluba]] pa poda tudi letno [[finančno poročilo]]. Ena imed nalog blagajnika je tudi, da vodi blagajniško poslovanje. Blagajniško poslovanje mora voditi v skladu s pravilnikom o blagajniškem poslovanju, ki ga mora sprejeti vsako društvo zase. V tem pravilniku je tudi določen blagajniški maksimum, to je maksimalna vsota, ki je lahko v gotovini prisotna v blagajni društva. Blagajnik mora skrbeti, da ta vsota ni presežena in pravočasno položiti denar na tekoči račun. V sklopu bagajne mora vestno voditi blagajniški dnevnik, ki ga vodi s pomočjo predpisanih obrazcev za blagajniški prejemek, blagajniški izdatek in obrazec za blagajniški dnevnik. Blagajnik skrbi tudi za hranjenje in urejanje arhiva prejetih in izdanih računov društva. Ponavadi pa izdela in predstavi tudi [[finančni načrt]] kluba. Finančni načrt je lahko časovno opredeljen kot mesečni, polletni ali letni in vsebuje predvidene prihodke in odhodke kluba. Prav tako je blagajnik kluba ponavadi zadolžen za pisanje potnih nalogov in povračilo potnih stroškov članom kluba. Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. ===Blagajniško poslovanje v klubih=== Je nastalo zaradi potrebe po plačevanju z gotovino manjše stroške iz naslova prejetih storitev ali nakupov blaga. Blagajniško poslovanje je lahko evrsko ali devizno. ====Splošno uporabljani izrazi==== * TRR - transakcijski račun * BP - blagajniški prejemek = dokument za prejem denarja v blagajno, tudi v primeru dviga iz TRR * BI - blagajniški izdatek = dokument za evidentiranje gotovinskih izplačil iz blagajne; * BD - blagajniški dnevnik = dokument, na katerem so evidentirani vsi poslovni dogodki delovnega dne ali v primeru, da je promet manjši tudi enega tedna. * Daljše časovno obdobje = mesečni blagajniški dnevniki po zakonu o računovodstvu ter poslovnih knjigah niso dovoljeni. Rok za evidentiranje poslovnega dogodka je 8 dni. * Vrednotnice - znamke, kolki ter vrednostni boni. Blagajniško poslovanje (plačevanje z gotovino v RS) je urejeno s splošnimi predpisi ter internimi akti subjekta in sicer: * Zakon o plačilnem prometu; * Zakon o deviznem poslovanju; * Zakon o Banki Slovenije; * Pravilnik o plačilih z gotovino (Ur.l. RS 140/04); * Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniški maksimum (Ur.l. RS 103/02); * Sklep o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Ur.l. RS 56/04); * Sklep o zaokroževanju končnih obračunov v gotovinskem prometu (Ur.l.RS 83/02); * Zakon o davčnem postopku (Ur.l.RS 54-2537/2004 z dopolnitvami v letu 2005). Evidentiranje gotovinskega prometa v poslovnih knjigah urejajo Slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) in sicer poseben standard - Računovodske rešitve pri društvih -standard 33 ter kontni okvir za društva. Denar po računovodskem razumevanju predstavljajo: * bankovci; * kovanci; * prejeti čeki oz drugi takoj udenarljivi vrednosti papirji - vrednotnice (znamke). Blagajniški dnevnik se sestavi in zaključi za vsak dan gotovinskega poslovanja in mora vsebovati vsaj sledeče podatke: * datum, * zaporedno številko vplačila ali izplačila iz priloženih dokumentov blagajniškega prejemka in izdatka, * zaporedno številko vpisane blagajniške listine; * opis poslovnega dogodka, * vplačani ali izplačani znesek, * seštevek dnevnega prometa vplačil, * podatek o stanju gotovine na začetku dneva,. * podatek o velikosti izplačil, * podatek o stanju gotovine na začetku dneva, * izravnano stanje debetnega in kreditnega prometa blagajne, * število prilog, * podpis blagajnika, * podpis likvidatorja. Blagajniški prejemek in izdatek morata za evidentiranje vseh vplačil ter izplačil iz blagajne imeti vedno vplačilni oz. izplačilni naslov, kar pomeni vsebino vplačil oz. izplačil. '''Vplačilni naslovi''' so tako: listine o prodaji blaga in storitev (računi, trak registrske blagajne, obračun iztržka, ček o dvigu sredstev za poplačilo stroškov iz TRR-ja); listine o dvigu oz. pologu gotovine na TRR; druge listine (potni nalogi pri vračilu akontacije, kreditne pogodbe za vračilo kredita ter drugo.) '''Izplačilni naslov''' je: račun za nabavljeno blago in storitev, plačano z gotovino; odkupne listine v primeru nakupa kmetijskih pridelkov listine o pologu gotovine na TRR ter druge listine (potni nalogi). Na osnovi vplačilnega ali izplačilnega naslova se za vsako v blagajno prejeto gotovino sestavi potrdilo o prejemu, blagajniški prejemek in za vsako izplačilo potrdilo o izplačilu blagajniški izdatek. Prejemki in izdatki morajo biti opravljeni tako, da brisanje ni možno, morebitni popravki pa vidno označeni in podpisani s strani osebe, ki vnese popravke. Vedno morajo biti narejeni vsaj v dveh izvodih od katerega prejme en izvod vplačnik oz. izplačevalec, druga pa se arhivira. Na '''blagajniškem prejemku''' oz. izdatku mora biti jasno razvidno: * Kdaj je bila gotovina prejeta/izdana, * zakaj je bila vplačana/izplačana, * kdo je vplačnik/izplačnik, * kolikšen je znesek vplačila/izplačila. Kaj se lahko plačuje z gotovino določa: * Pravilnik o blagajniškem maksimumu * Pravilnik o plačevanju z gotovino Dobavljeno blago in opravljene storitve ter druge obveznosti imetnikom TRR, če posamično izplačilo ne presega 400 EUR takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom; * Odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb v okviru registriranih menjalniških poslov; * izplačila fizičnim osebam, ki jim po predpisih plačil ni treba nakazovati na račune: dohodki iz delovnega razmerja - plače, potni stroški, prehrana zaposlenemu (25.ČI. ZDoh), dohodke, ki so po 20. členu ZDoh izvzeti iz obdavčitev z dohodnino ( za študente so pomembne 22., 23., 24 in 25 točka 20. člena zakona) dividende in obresti, izplačana predsednikom in članom volilnih odborov ter njihovim namestnikom za opravljanje funkcij v skladu s predpisi, ki urejajo volitve; * plačila kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetne obrti. NI PA DOVOLJENO plačevati z gotovino: Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem storitev fizičnih oseb, ki niso v delovnem razmerju pri izplačevalcu (avtorski honorarji, podjemne pogodbe, potni stroški) drugih prejemkov, četudi ne presegajo 11 % povprečne plače zaposlenih v predpreteklem mesecu, kot so nagrade in drugi neposredni in posredni prejemki, ki niso v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo. OSNOVNI AKT BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA JE PRAVILNIK O BLAGAJNIŠKEM POSLOVANJU v katerem se določi način in pravila poslovanja v okviru dovoljenega z zakonom; Pravilnik mora subjekt pripraviti sam glede na vsebino svojega delovnega procesa. <pre> 1. člen Pravilnik ureja vsa opravila, ki so povezana s poslovanje z gotovino: 1. sprejemanje, izdajanje in hrambo gotovine ter vrednotnic; 2. plačevanje s evrsko ter devizno gotovino ter 3. hrambo blagajniške dokumentacije. 2. člen Ad 2. Plačevanje z evrsko ter devizno gotovino MAX 400 EUR. Plačevanje z gotovino je dovoljeno za obrazce, žetone, znamke, kolke in storitve taksistov, katerih vrednosti ne presegajo 50 EUR. Ostale storitve kot so nabava goriva, cestnine in predornine se plačujejo z uporabo plačilnih kartic, izdanih na ime družbe; izjemoma in le po odobritvi odgovorne osebe se lahko neodložljive nabave blaga in storitve plačujejo z gotovino vendar ne več kot 400 EUR. 3. člen V pravilniku mora biti navedeno število in vrste blagajn, čas poslovanja in način evidentiranja denarnih sredstev. Potrebno je navesti čas poslovanja blagajne v primeru, da gre za stalna izplačila (izplačila plač). Potrebno je opredeliti način vodenja blagajne: ročno, računalniško vodenje. 4. člen Opredeliti je potrebno delo in odgovornost blagajnika, ki mora biti imenovan s sklepom odgovorne osebe. Blagajnik odgovarja s svojimi sredstvi za pravilno stanje blagajne, zato je smiselno, da se določi en blagajnik. </pre> ===Blagajnikove zadolžitve=== * izvaja in kontrolira formalno pravilnost listin (likvidatura), ki so podlaga za vplačila ali izplačila gotovine (verodostojnost listin); * sestavlja blagajniške izdatke in prejemke; * opravlja vplačila v blagajno ter izplačila; * vodi blagajniške evidence za potrebe računovodstva; * hrani v blagajni gotovino in vrednotnice ter še ne unovčene čeke in potrdila o plačilih s kreditnimi ali plačilnimi karticami; * shranjuje blagajniško dokumentacijo (10 let). Blagajnik je dolžan preveriti vsebinsko pravilnost vplačila in ustreznost zneska položene gotovine. Ne sme sprejemati ponarejenih bankovcev in kovancev sicer materialno odgovarja. Pri izplačilih mora preveriti identiteto prejemnika sredstev. Blagajnik odgovarja za blagajniški primanjkljaj, razen, če je dokazano, da ni kriv za manko sredstev. HRANJENJE TOLARSKE GOTOVINE IN VREDNOTNIC 5. člen Potrebno je napisati kako se hrani gotovina in vrednotnice. Kdo je odgovoren za hranjenje gotovine. Kako je blagajna zavarovana in kdo ima ključe od blagajne. Kje so shranjeni rezervni ključi ter pooblastila za dostop do rezervnih ključev. EVIDENTIRANJE IN POPIS GOTOVINE TER VREDNOTNIC 6. člen Gotovina, čeki razna potrdila o plačilih s plačilnimi karticami in vrednotnice, se popišejo ob: začetku poslovanja blagajne in pomožnih blagajn; zaprtju poslovanja blagajn, zaključitvi dnevne blagajne, primopredaji blagajne. Gotovina se mora popisati tudi ob: prejemu zneska iz TRR ter izdaji gotovine za polog na TRR. V primeru začasnega ali dokončnega prenehanja opravljanja blagajniškega poslovanja, se ob primopredaji neprenosne in prenosne blagajne popiše stanje gotovine, čekov, potrdil o plačilih s plačilnimi karticami in vrednotnice. Popis mora opraviti komisija vsaj dveh članov, ki jih imenuje vodja računovodstva in so neodvisne in nepristranske. Blagajnik ne more biti član popisne komisije. O ugotovitvah je potrebno sestaviti zapisnik s točnimi navedbami stanja. Zapisnik mora biti sestavljen v 3 izvodih. OBVEZNI POPISI BLAGAJNE So vsaj enkrat letno za potrebe sestavitve poslovnega poročila družbe. 7. člen (primanjkljaji in presežki) Če se ugotovi pri zaključitvi dnevne blagajne presežek ali primanjkljaj, se vpiše v blagajniško evidenco. Razlike nad 50 centov mora blagajnik raziskati in vpisati razloge za nastanek razlike v blagajniški dnevnik. Presežki gotovine v blagajni so prihodki družbe, za primanjkljaj pa je odgovoren blagajnik in ga mora vrniti. NAJVIŠJI DOVOUENI ZNESEK GOTOVINE V BLAGAJNI 8. člen Največji znesek, ki sme biti konec dneva v tolarski blagajni je določen z blagajniškim maksimumom. Poleg tega zneska je lahko v blagajni tudi gotovina za: plačila blaga in storitev ter za druge obveznosti do imetnikov TRR, če posamično izplačilo ne presega 400 EUR; izplačila fizičnim osebam, ki jim v skladu s predpisi ni treba nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah. Dvignjena gotovina, ki presega blagajniški maksimum je v blagajni lahko največ 3 delovne dni, vključno z dnem dviga. Gotovina, ki presega dovoljeni znesek, je treba položiti na TRR. Glede na naravo poslovanja pa lahko določi višji blagajniški maksimum, če je to potrebno zaradi spremembe zneskov in vrste za izplačilo v gotovini ter oddaljenosti do najbližje banke, pri kateri ima družba TRR (8 dni za polog gotovine). Gotovina iz dnevnega iztržka za plačila blaga in storitev ter za povračila potnih stroškov se obračuna z banko, pri kateri je odprt TRR, pri naslednjem vplačilu gotovine na TRR. Obračun se opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih vplačil oziroma gotovinskih izplačil. 9. člen (pomožne brezgotovinske blagajne) Pomožne brezgotovinske blagajne se uporabljajo za shranjevanje: vrednotnic (poštne znamke in kolki); vrednostni boni; drugi vrednotnic kot so vrednostni papirji ... Za vsako izdajo vrednotnic iz blagajne mora obstajati upravičena listina: V primeru poštnih znamk morajo biti usklajene s podatki iz poštne knjige poslanih pošiljk in paketov; žetoni se morajo ujemati s podatki iz posebne evidence o porabi v kateri mora biti navedeno kdo je žetone dobil izplačane ter v kolikšni količini ter za katero pot; kolki morajo biti usklajeni s podatki oddanih in kolkovanih listinah; vrednostni boni morajo biti usklajeni s podatki o njihovi prodaji za gotovino in druga plačilna sredstva ter podaritvi. 10. člen (akontacije gotovine) V primeru izplačila akontacije gotovine, je dolžan v 7 dneh od dneva nakupa blaga, plačila storitev ali konca službene poti predložiti listine, s katerimi dokaže upravičenost akontacije. Ob predložitvi računov za nakup blaga in plačila storitev ter obračuna potnih stroškov se izplačana akontacija gotovine poračuna, tako da se znesek akontacije vplača v blagajno in iz nje izplača znesek na podlagi opravičilne listine. NADZOR nad blagajniškim poslovanjem Glede samega nadzora nad blagajniškim poslovanjem je smiselno v pravilniku o računovodstvu določiti načine in potrebe nadzorovanja blagajniškega poslovanja. HRAMBA DOKUMENTOV Je določena z zakonom. Vsi blagajniški dokumenti se morajo hraniti na sedežu subjekta najmanj 10 let in ne na računovodskem servisu. POSEBNOSTI PRI BLAGAJNIŠKEM POSLOVANJU Blagajniški dnevnik lahko vodimo ali pa tudi ne (določa 26. in 27. člen zakona o društvih). Pri odločitvi je odvisno od obsega dejavnosti, potrebnih za pojasnjevanje postavk v temeljnih poslovnih knjigah (upoštevati je potrebno potrebe, organiziranost, zunanje predpise). Prednost vodenja blagajniškega poslovanja je predvsem v preglednosti in sprotnem preverjanju stanja gotovine. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI POSLOVANJU Z GOTOVINO: # Blagajna se dela enkrat mesečno ne glede na dvige iz ter pologe na TRR -mesečno vodenje blagajne; # Blagajniški saldo konec dneva je med letom tudi negativen ali pa je saldo xxx, 15 stotinov; # Posamična plačila storitev ali dobave dobaviteljev so višje od 400 EUR; # Blagajniški prejemki in izdatki so delani za nazaj z napačnimi datumi dvigov ali pologov in izplačil; # Blagajniški dnevniki zajemajo prejemke in izdatke datirane po datumu dnevnika; # Računi evidentirani v blagajni, niso evidentirani tudi v davčni knjigi DDV-ja. # Večkratno evidentiranje enega računa v poslovnih knjigah; # Ni izvedenih popisov gotovine in primopredajnih zapisnikov; # Ni evidenc in ustreznih dokazil o uporabi vrednotnic (znamk, kolkov in vrednostnih bonov); ZGLED ZAPISNIKA O POPISU BLAGAJNE: Zapisnik o popisu gotovine in vrednotnic v blagajni št. (blagajnikluba); po stanju na dan (????) . Popisna komisija v sestavi: 1. (predsednik komisij) 2. (član) je dne popisala gotovino in vrednotnice v blagajni kluba za katero odgovarja blagajnik . Ugotovitve: 1. zadnja številka blagajniškega dnevnika . 2. zadnja številka blagajniškega prejemka . 3. zadnja številka blagajniškega izdatka . 4. Stanje v blagajni: gotovine od tega (specifikacija posameznih apoenov) čekov od tega (specifikacija po številki čeka, znesku ter banki); seznam potrdil o plačilih s plačilnimi karticami od tega (specifikacija po vrstah kartic, zneskih); vrednotnice v blagajni od tega (specifikacija po vrstah - znamke, vrednostni boni, kolki.., po vrednostih - skupaj znesku ter vrsti) Ugotovljene razlike (+ ali -) pri gotovini znaša in je razvidna iz priloženega popisa gotovine. Ugotovljene razlike (+ ali-) pri čekih in vrednotnicah znaša in je razvidna iz priloženega popisa vrednotnic. Število vseh prilog: - popisni listi za posamezno blagajno (število strani) - evidentirane razlike Gotovina in vrednotnice so po tem zapisniku izročene (ime in priimek), dne. Podpis predsednika komisije: Podpis člana komisije: ==Potni nalogi== Navodila za pravilno izpolnjevanje potnih nalogov za službene in osebne avtomobile in najpogostejše napake. Najpogostejše napake ugotovljene pri splošnem pregledu potnih nalogov: 1. Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, nekaterih potnih nalogov ponavadi ni. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno oz. da se pišejo za nazaj. Najprimernejše je zaporedno številčenje potnih nalogov. 2. Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj). 3. Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje. Vedno mora biti naveden naziv nadrejenega, ki vas je napotil na delo oziroma po nalogu predsednika uprave, direktorja, predsednika kluba. Predsednik kluba ne more sam sebe napotiti na službeno pot temveč mu mora poti odobriti ali nadzorni organ, v skrajnem primeru njegov namestnik. 4. Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda. 5. Naloga s katero je odšel zaposleni na službeno pot na potnih nalogih ni dovolj natančno določena. Na potni nalog je potrebno napisati: * kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj), * kakšen posel se je pridobivalo in pri kom (»pridobivanje posla« ni dovolj), * katerega poslovnega partnerja je obiskal (»obisk poslovnega partnerja« ni dovolj), * kateri stranki se je oddala pošta (»oddaja pošte« ni dovolj), * skupščina v Novi Gorici, * sestanek KK Olimpija, * izobraževanje... Vedno je potrebno napisati natančen namen potovanja: sestanek plesna skupina CAN-CAN; sestanek z vodjo skupine Metko Prtetko; zaradi nastopa na mednarodnem zboru študentskih klubov, ki bo dne x.x.20098 v Ljubljanski mestni hiši, pri županu. 6. Potni nalogi nimajo navedenega datuma in/ali ure odhoda ter vrnitve. Tudi v tem primeru lahko obstaja sum, da službeno potovanje dejansko ni bila opravljeno, poleg tega pa ni razvidno ali je službeno potovanje trajalo toliko časa, da je zaposleni upravičen do prejema dnevnice. 7. Na potnih nalogih se ne navede registrske številke službenega avtomobila, prav tako potni nalogi nimajo označeno oz. navedeno, da je uporabljen službeni avto ali osebni avto. Zato je na novem potnem nalogu potrebno posebno označiti lastništvo avtomobila ter tudi registracijo ter začetno in končno stanje kilometrov na števcu avtomobila. 8. Na potnih nalogih se napačno obračuna kilometrino, ali pa se na večdnevnih službenih potovanjih v tujino obračuna samo kilometrino, in ničesar drugega. 9. Za preračun v tujo valuto se uporablja kar slučajni tečaj preračuna tujih valut. Na potnih nalogih manjka podpis predlagatelja obračuna potnih stroškov, ki je hkrati prejemnik izplačanih potnih stroškov. V takem primeru davčni organi v celoti zavrnejo potne naloge, kar pomeni, dvojni strošek za fizično osebo - obračun dohodnine za pravno osebo -nepriznan poslovno potreben strošek - davek od dobička. 10. Na potnih nalogih je odredbodajalec sicer podpisan, vendar pa potni nalog nima žiga -izplačevalca potnih stroškov. 11. Potni nalogi nimajo prilog iz katerih bi bilo razvidno, da je bilo potovanje dejansko opravljeno predvsem v primeru, ko gre samo za obračun dnevnice. Smiselno je, da se priloži kakršenkoli račun, pa četudi za nakup znamke v kiosku. 12. Potni nalogi se pokrivajo z odsotnostjo prejemnika oz. je le-ta na izpitu v Ljubljani, po potnemu nalogu pa je na sestanku v Mariboru. 13. Potni stroški so izplačani, kljub temu, da so dokazila o opravljeni poti samo za polovico poti, ker je napoteni: - prespal doma - izplačan pa je hotel; - ni priložil cestnin za vrnitev na sedež; - se je vrnil čez 10 dni, pot pa bi moral zaključiti v 2 dneh. UREDBA O POVRAČILU STROŠKOV Stroške povezane s službenim potovanjem v tujino ureja tudi Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS 38/94, 63/94, 24/96). Skladno z navedeno uredbo povračila stroškov za službena potovanja v tujino obsegajo: • dnevnico kot povračilo za stroške prehrane, • povračilo stroškov za prenočišče, • povračilo stroškov prevoza, • povračilo drugih stroškov. Uredba tudi določa višino stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in se priznavajo kot strošek. Akontacija potnih stroškov se lahko izplača v višini predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni. Nalog za službeno potovanje mora biti izdan pisno, podpiše ga predsednik ali pooblaščena oseba. Le izjemoma se nalog da tudi ustno, vendar mora biti pisni nalog izstavljen najpozneje v dveh dneh, ko je upravičenec odšel na pot. Obračun stroškov nastalih na službenem potovanju v tujino se predloži pristojnemu delavcu najkasneje v 7 dneh po končanem potovanju. Pristojni delavec je dolžan celotno dokumentacijo in morebitni ostanek sredstev predložiti finančni službi v 7 dneh po prejemu obračuna (20. člen Uredbe). Nasveti za izpolnjevanje potnih nalogov Potni nalogi morajo vsebovati naslednje podatke: • številko in datum potnega naloga, • delovno mesto, na katerega je razporejen zaposleni, • prebivališče zaposlenega, • naloga - če gre npr. za poslovni obisk, je pomembna tudi navedba poslovnih strank, ki se obiščejo, • točno relacijo poti (npr. če gre za relacijo Ljubljana - Metlika, s postankom pri poslovnem partnerju v Novem Mestu, je potrebno na potni nalog napisati relacijo Ljubljana - Novo Mesto - Metlika - Ljubljana), • datum in ura prihoda in odhoda, • ali je bil izplačan predujem ali ne, • navedba, ali gre za uporabo privatnega ali službenega vozila z navedeno registrsko številko službenega vozila, • podpis odredbodajalca na nalogu za službeno potovanje ter na obračunu potnih stroškov, • podpis predlagatelja na obračunu potnih stroškov, • podatek, ali je obračunana dnevnica ali ne in njena višina, • začetno in končno stanje števca v službenih vozilih se mora voditi na potnih nalogih ali posebni evidenci, • število prevoženih kilometrov s točno navedbo krajev, • na obračunu potnih stroškov je potrebno našteti dokumente (lahko tudi s številkami) s katerimi se dokazuje, da je bilo službeno potovanje dejansko opravljeno: • odtisniti žig firme. Svetujemo vam, da spoštujete naslednja pravila za izpolnjevanje potnih nalogov: 1. potne naloge pišite sproti, 2. na potni nalog vpišite vse podatke, ki jih ima obrazec, 3. v potne naloge vpisujte dejanske kilometre, 4. na potni nalogu morajo biti trije podpis (od predlagatelja, od odobritelja in prejemnika potnih stroškov), 5. na potne naloge pišite številke izdanih in prejetih računov, ki se nanašajo na opravljeno službeno pot(v poštev pridejo tudi podpisane pogodbe in predpogodbe ali osnutki pogodb), 6. potnim nalogom prilagajte račune, ki ste jih plačali na poti (cestninski listki, računi za tunelske pristojbine in mostnine, vstopnice za sejme, računi za nočitve, računi za parkirnine, računi za taksiste in podobno). Potne naloge lahko izpolnjujete tudi za en teden ali mesec. Svetujemo vam, da si na podlagi obrazca za potne naloge pogledate kateri podatki se ponavljajo in ti lahko služijo kot osnova za tedenski ali mesečni potni nalog. Tudi če si ne izplačujete potnih stroškov, morate potne naloge pisati. Tako se lažje opraviči, da so se službena vozila uporabljala v poslovne namene in s tem se ne ogrozi pravilnosti izkaza uspeha: Če namreč davčni inšpektor podvomi o uporabi službenega vozila zgolj v poslovne namene, se nam bo kot družbi oziroma zaposlenim v najslabšem primeru zgodijo kar štiri stvari: • za osebno vozilo se nam ne prizna obračunana amortizacija ter revalorizacija, • pravica do uporabe službenega vozila v zasebne namene se šteje kot boniteta, kar pomeni, da se to šteje kot dodatek k plači • družbi se naloži plačilo neplačanih akontacij davka od osebnih prejemkov z zamudnimi obrestmi • uporabnikom službenih vozil v zasebne namene se uvede obnovitev postopka za odmero dohodnine in temu lahko sledi tudi eventualno doplačilo s strani dohodninskega zavezanca. Kako ravnajo davčni inšpektorji Zavedati se je potrebno, da davčni inšpektorji zelo radi preverjajo upravičenost izplačil kilometrin in dnevnic za zaposlene, ker je to pri manjših družba zelo priljubljena oblika pridobivanja gotovine iz računa družbe saj je neobdavčena s strani davkov na dohodek. Običajno se inšpektorji odločajo, da tistih potnih nalogov, ki nimajo prilog sploh ne gledajo in jih uvrstijo med davčno nepriznane odhodke davčnega zavezanca, hkrati pa izplačilo zaposlenemu preko potnega naloga prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja -sledi obračun dohodnine z zamudnimi obrestmi. Na tako izplačano 'plačo', pa je potrebno še naknadno doplačati dohodnino in vse ostale prispevke. Poleg tega se običajno zaračuna na vse skupaj še zamudne obresti, na koncu pa se poda še predlog za sodniku za prekrške. Zavedati se je tudi potrebno, da je očitna poneverba poslovnih listin osnova za kazensko ovadbo, ki jo prav tako lahko poda davčni inšpektor v tem primeru odgovarja tako pravna kot fizična oseba. Do izplačila potnih stroškov so upravičeni vsi zaposleni na študentskih klubih oz. so imenovani v organe študentskih klubov ali pa v primeru, da določena dela opravljajo brezplačno in so ta dela namenjena neprofitnim namenom. Izplačila potnih in njihovo pripadanje je potrebno določiti v internih aktih klubov. OBDAVČITEV BONITET DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V primeru, da podjetje, ker so dijaki ali študenti zaposleni redno ali preko študentske napotnice in so deležni raznih ugodnosti oziroma bonitet, predvsem pa v primeru, da so njihovi štipendisti se morajo od ugodnosti obračunati bonitete. Če je boniteta zagotovljena študentu v času, ko v podjetju dela, se obdavči kot dohodek iz odvisnega razmerja, torej se prišteje njegovemu siceršnjemu dohodku ali pa se obdavči samostojno, ker študent nima drugega obdavčljivega dohodka (v primeru da dela preko napotnice). V primeru, če dobi študent boniteto v času, ko ne dela, se ta v skladu z 98. členom zakona obravnava kot drug dohodek v naravi. ==Inventura== Vsi, ki sestavljajo računovodske izkaze in poslovna poročila so dolžni po predpisih sestaviti takšne računovodske izkaze, ki prikazujejo resnično stanje njihovega premoženja in resnični poslovni izid. Osnova so sicer poslovne knjige, ki jih vodite, vendar lahko čestokrat prihaja do razlik od dejanskega stanja. Zato je potrebno za preverjanje stanja zanesljivosti podatkov o vseh sredstvih in obveznostih do virov sredstev narediti inventuro oz. popis. Zakonske osnove so SRS; Zakon o gospodarskih družbah ter Zakon o računovodstvu, Zakon o društvih. Popis je obvezen in mora biti narejen najmanj enkrat letno in to na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta. Subjekti morajo imeti poseben pravilnik o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev v katerem so opredeljene: * zakonske osnove izvedbe popisa; * vrste popisov za katere se subjekt odloči; * predmet popisa; * čas popisa; * sredstva, ki se lahko popisujejo v daljših obdobjih; organizacija popisa; * navodila za popis; * naloge vodje popisa; * popisne komisije, ki se sicer imenujejo za vsak popis posebej; * naloge popisnih komisij; * delovni načrt in način dela popisne komisije; * priprava sredstev in knjigovodskih podatkov za popis; * pravilnik za izločanje poškodovanih in tržno nezanimivih sredstev; * priprava popisnih pripomočkov; * popisovanje dejanskega stanja in primerjava s knjižnim; poročilo o popisu. Inventurni zapisniki morajo biti ročno podpisani s strani vsaj treh članov komisije, žigosani ter hranjeni vsaj 5 let. Najbolje skupaj s poslovnimi poročili. [[Category:Organi kluba]] [[Category:Localwiki]] 65 128 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision Disciplinska komisija je organ v [[klub|klubu]], ki na predlog organov ali [[član|članov kluba]], preučuje ter v primerih kršitev sankcionira kršitelje, ki ne spoštujejo sklepov oziroma delujejo proti interesom [[klub|kluba]]. ==Člani disciplinske komisije== [[Član|Člani]] disciplinske komisije so izvoljeni na [[skupščina kluba|škupščini kluba]] na podlagi splošne in enake volilne pravice. Disciplinska komisija praviloma sestoji iz treh [[član|članov]]. Disciplinska komisija ima svojega predsednika, ki ga [[član|člani]] komisije izvolijo izmed sebe pravilo na svoji [[konstitutivna seja|konstitutivni seji]]. ==Delovanje in pristojnosti disciplinske komisije== Disciplinska komisija se sestaja po potrebi in sicer na podlagi pisnih zahtev [[član|članov]] ali organov [[klub|kluba]]. Seja disciplinske komisije je sklepčna, če sta na njej prisotna vsaj dva [[član|člana]]. Sklep disciplinske komisije pa je sprejet, če zanj glasujeta vsaj 2 [[član|člana]]. Disciplinska komisija odloča o disciplinskih prekrških. Za disciplinski prekršek [[član|članov]] kluba se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov [[klub|kluba]] ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled [[klub|kluba]]. ==Ukrepi Disciplinske komisije== Disciplinska komisija lahko pravilo izreče naslednje ukrepe: * opomin, * javni opomin, * izključitev. O pritožbah zoper sklepe Disciplinske komisije odloča [[skupščina]]. [[Category:Organi kluba]] [[Category:Localwiki]] 66 130 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision '''Nadzorna komisija''' je organ v [[klub|klubu]], ki skrbi za transparentnost in nadzor nad delovanjem ter poslovanjem [[klub|kluba]]. ==Člani Nadzorne komisije== Člani Nadzorne komisije so izvoljeni na [[skupščina kluba|skupščini kluba]] na podlagi splošne in enake volivne pravice. Nadzorna komisija praviloma sestoji iz treh članov, ki so za svoje delo odgovorni [[skupščina kluba|skupščini]]. Nadzorna komisija ima svojega predsednika, ki ga člani komisije izvolijo izmed sebe pravilo na svoji [[konstitutivna seja|konstitutivni seji]]. ==Naloge Nadzorne komisije== Nadzorna komisija ima pravico in dolžnost, da nadzoruje delo vseh organov [[klub|kluba]] ter da vrši stalni nadzor nad finančnim poslovanjem in zakonitostjo delovanja [[klub|kluba]]. O morebitnih ugotovljenih nepravilnostih mora seznaniti [[upravni, izvršni organ|upravni, izvršni odbor]] in [[disciplinska komisija|disciplinsko komisijo]] ter o tem poročati na [[skupščina kluba|skupščini kluba]]. ==Pristojnosti Nadzorne komisije== Člani Nadzorne komisije imajo vpogled v vso dokumentacijo [[klub|kluba]]. Pravico imajo do vpogleda v poročila [[projekt|projektov]], zapisnike sej vseh organov kluba ter v vso dokumentacijo, ki izhaja iz finančnega poslovanja [[klub|kluba]] (računi, blagajna, bančni izpiski, računovodski izpiski, temeljnice, pogodbe, itd). ==Delovanje Nadzorne komisije== Seje Nadzorne komisije potekajo periodično večkrat letno. Seja Nadzorne komisije je sklepčna, če sta na njej prisotna vsaj dva člana (ob predpostavki, da so v Nadzorni komisiji trije člani), sklep Nadzorne komisije pa je veljaven če zanj glasujeta vsaj dva člana komisije. [[Category:Organi kluba]] [[Category:Localwiki]] 67 132 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision ==Splošna definicija== Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- "pred" + sedere "sedeti"; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije. ==Organizacijska definicija== Predsednik društva ali kluba je predsednik [[upravni, izvršni organ|izvršnega, upravnega organa]] organizacije. Predsednik vodi in zastopa organizacijo (odgovorna oseba organizacije) in je prvi sogovornik organizacije z javnostjo. Predsednika voli Občni zbor. ==Vloga predsednika v organizaciji== Vloga predsednika društva ali kluba je podobna vlogi [[vodja projekta|vodje projekta]], saj bi lahko rekli, da je vodenje organizacije največji projekt društva ali kluba. Vzporedno predsednik organizacije opravlja še druge naloge. '''Naloge upravnega značaja''' * zastopa organizacijo pred državnimi in drugimi organi, drugimi organizacijami in tretjimi osebami, * sklicuje in vodi sestanke Izvršnega, upravnega organa, * nadzira delo v organih organizacije, * predlaga mandat ali izključitev člana v organu organizacije, * predlaga spremembe in dopolnitve Temeljnega akta organizacije, * skrbi za ustrezno arhiviranje dokumentov organizacije, * skrbi za redno komunikacijo med organizacijo in Zvezo ŠKIS. '''Naloge vodstvenega značaja''' * deli delo in naloge v organizaciji, * skrbi, da je so delo in naloge opravljene v zastavljenem roku, * skrbi za namensko porabo sredstev. ==Odgovornost predsednika v organizaciji== ===Splošna odgovornost=== Predsednik društva ali kluba je objektivno odgovoren za vse (čisto vse), kar se dogaja na organizaciji v času njegovega mandata. ===Pravna odgovornost=== Predsednik društva odgovarja za zmanjšanje premoženja društva, ki jo naklepno povzroči v svojo korist ali korist koga drugega pri opravljanju svoje funkcije. ==Zaključek== Predsednik društva ali kluba pooseblja organizacijo, ki jo vodi. Zato se mora obnašati temu primerno, tako v organizaciji, kot izven nje. Mandat predsednika se nikakor ne konča z zaključkom delovnega dne. Tudi v prostem času se mora predsednik obnašati dostojno organizaciji in vrednotam, ki jih organizacija zasleduje. [[Category:Organi kluba]] [[Category:Localwiki]] 68 134 2009-04-03T16:41:27Z WikiSysop 1 1 revision {{Preveri|'''Članek je potrebno dopolniti in uskladiti izraze'''}} '''Svetnik ŠKIS''' je voljen predstavnik študentskega kluba, ki predstavlja le tega na Zvezi ŠKIS. ==Način izvolitve== Funkcija je voljena na [[občni zbor|občnem zboru kluba]] oz. [[skupščina kluba|volilni skupščini društva]] praviloma za dobo enega leta, vendar se mandat lahko večkrat ponovi. ==Opredelitev in naloge== Svetnik [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveze ŠKIS]] je pomembna funkcija v vsakem študentskem klubu. Svetnik kluba je uradni predstavnik kluba na Zvezi študentskih klubov Slovenije ([[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveza ŠKIS]]). Njegove naloge so, da se aktivno udeležuje vseh regijskih sestankov [[regija|regije]], kateri pripada. Prav tako ima pravico in dolžnost, da se udeleži vseh skupščin [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zveze študentskih klubov Slovenije]] ('''ŠKIS'''), kjer ima tudi volilno pravico. Poleg skupščine Zveze šudetskih klubov Slovenije, naj bi se udeležil tudi skupščine [[ŠOS|Študentske organizacije Slovenije]] ('''ŠOS'''), kjer ima tudi volilno pravico. Naloga svetnika je povezovanje med klubom in [[Zveza študentskih klubov Slovenije|Zvezo]], prav tako pa tudi povezovanje z ostalimi klubi, najprej znotraj [[regija|regije]], nato pa tudi širom Slovenije. Svetnik je zadolžen za obveščanje kluba o dogajanjih na Zvezi študentskih klubov, o projektih Zveze in o vseh obvestilih Zveze. Svetnik o svojem delu redno poroča [[upravni, izvršni organ|izvršnemu odboru]] kluba in pomembne informacije posreduje članom kluba. Svetnik za svoje delo praviloma ni plačan. Svetnik lahko opravlja poleg svoje tudi kakšno drugo funkcijo v klubu. [[Category:Organi kluba]] [[Category:Localwiki]] 73 169 2009-04-03T16:51:21Z WikiSysop 1 clean up Seznam organov kluba [[Category:Vse kategorije]] [[Category:Localwiki]] 72 170 2009-04-03T16:51:27Z WikiSysop 1 clean up Podporne dejavnosti kluba [[Category:Vse kategorije]] [[Category:Localwiki]] 74 171 2009-04-03T16:51:34Z WikiSysop 1 clean up Seznam vsebinsko oz. oblikovno pomankljivih člankov. [[Category:Vse kategorije]] [[Category:Localwiki]]