Naša filozofija

Prosti čas je treba izkoristiti!

Ponudnikov prostega časa je vedno več a ne omogočajo vsi kakovostnega preživljanja prostega časa.

V mladinskih organizacijah mladi zadovoljujejo potrebe po samouresničitvi, pripadnosti, spoznavanju novega in drugih.

Mladinske organizacije na trgu prostega časa postajajo vse manj konkurenčne.

Verjamemo da obstajajo kriteriji, ki vplivajo na udejstvovanje mladih v mladinskih organizacijah in ki jih s tem projektom lahko spremenimo.

Prosti čas mladih Prosti čas mladih je čas, s katerim mladi razpolagajo prostovoljno in na podlagi notranje motivacije. To ne pomeni nujno, da v tem času mladi nimajo nobenih obveznosti, ampak da se, če jih imajo, za te obveznosti odločijo sami in prostovoljno. Prosti čas ima namreč pri mladih tri glavne funkcije, ki odgovarjajo na tri vrste potreb.

Prosti čas je tako
* čas počitka,
* čas zabave in
* čas aktivnosti.

V primeru, da je ena funkcija prostega časa preveč poudarjena, gre to nujno na račun neke druge funkcije. Vsaka neuravnoteženost v porabi prostega časa je neke vrste odmik od zdravega načina življenja.

Možnosti za izkoriščanje prostega časa

Če primerjamo z nekaj desetletji nazaj, je možnosti za izkoriščanje prostega časa mladih v državah EU danes obilo. Ponudbe so različne, od zelo pasivnih do zelo aktivnih in lahko rečemo, da je »trg prostega časa« v državah EU zelo razvit. V zadnjem desetletju so na trg še dodatno stopili novi akterji, npr. ponudniki elektronskih komunikacij. Trdimo, da vse več ponudnikov prostega časa prihaja iz sfere trga (nakupovanje, lokali, elektronske komunikacije,…), nekoliko manj pa iz zasebne sfere (npr. prijatelji) in iz sfere civilne družbe (npr. mladinske organizacije).

Vloga mladinskih organizacij v prostem času mladih

Trdimo, da prostovoljno delo v mladinskih organizacijah lahko odgovarja na zelo različne potrebe, ki jih mladi zadovoljujejo v prostem času. Pri tem bi še posebej izpostavili potrebe po samouresničitvi, zabavi, aktivnosti, pripadnosti, uspešnosti, pozitivni samopodobi, spoznavanju novega, sprejemanju izzivov in druge. Mladinske organizacije najdemo predvsem v dveh funkcijah prostega časa, v funkciji zabave in funkciji aktivnosti. Prav zaradi tega lahko delo v mladinskih organizacijah mladim ponuja širok spekter prostočasnih dejavnosti, tako z vidika posameznika (lahko zadovoljuje več različnih potreb), kot z vidika družbe (lahko ponujajo dejavnosti več zelo različnim posameznikom).

Mladinske organizacije na »trgu prostega časa«

Mladinske organizacije na trgu prostega časa tekmujejo z ostalimi drugimi ponudniki. Rečemo lahko, da se skupaj z drugimi »potegujejo« za delež prostega časa. Pri tem pa so bolj ali manj uspešne. Naše mnenje je, da obstaja nevarnost, da bi konkurenčnost mladinskim organizacijam proti ostalim ponudnikom prostočasnih dejavnosti lahko v prihodnje še bolj padla. Vse večjo vlogo na trgu prostega časa ima kapital, ki pa je šibka točka mladinskih organizacij.

Projekt Competitive Edge

S projektom Competitive Edge želimo zviševati konkurenčnost mladinskih organizaicj proti drugim ponudnikom prostočasnih dejavnosti za mlade. Mladinskim organizacijam želimo pomagati aktivirati tisti »skriti kapital«, ki ponavadi ni v obliki finančnih sredstev, ki ga te (še) niso aktivirale. Ugotoviti želimo, kateri kriteriji vplivajo na odločanje mladih o tem, katero prostočasno ponudbo bodo izbrali in kako se lahko tem kriterijem prilagodijo mladinske organizacije. Verjamemo, da koncepti mladinskega dela kot so participacija, neformalno učenje, učenje z delom, medkulturni dialog in drugi, še niso preživeti. Včasih pa so zastareli načini oz. metode, s katerimi želimo te koncepte oz. cilje dosegati. Ti koncepti imajo namreč ideološko osnovo v mladini 60-ih, 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja. Danes pa mladina, če jo jemljemo kot socialno kategorijo, v marsičem kaže drugačne značilnosti. In temu se morajo prilagoditi tudi mladinske organizacije, ne da bi »zavrgle« koncepte mladinskega dela.

Zanima nas…

Zanima nas, kateri kriteriji vplivajo na odločitev mladih o tem, ali bodo aktivni v mladinskih organizacijah ali ne. Raziskava, ki jo bomo izvedli tako na organizirani mladini (t.j. mladini, ki je vključena v mladinske organizacije) kot tudi na neorganizirani (t.j. tista, ki ni vključena), bo pokazala, za kakšne spremembe v svoji organizacijski kulturi naj si mladinske organizacije prizadevajo. Na podlagi raziskave bomo pripravili 9 izobraževalnih modulov, ki bodo evropskim mladinskim organizacijam na voljo za zviševanje konkurenčnosti.

Verjamemo namreč…

Verjamemo namreč, da ima polje mladinskega dela dovolj kapacitet, da lahko ponudi konkurenčno alternativo ostalim ponudbam prostočasnih dejavnosti mladih. Verjamemo, da mladinsko delo nima le pozitivnih učinkov na koristno preživljanje prostega časa mladih, temveč prinaša tudi pozitivne učinke za * učenje, * krepitev socialne mreže, * samozavest in pozitivno samopodobo, * vključevanje mladih z manj priložnostmi, * zaposljivost mladih, * krepitev civilne družbe, * aktivno državljanstvo in nenazadnje * kakovost življenja vseh državljanov.